Petek trinajsti. Predstavniki Geoplina in ruskega Gazproma na gradu Strmol slavnostno podpišejo novo petletno pogodbo o dobavi 600 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina.
Padale so prijateljske besede in trepljanje po ramenih. Predsednik uprave Geoplina Boštjan Napast se je zahvalil predsedniku republike Borutu Pahorju in ministru za zunanje zadeve Karlu Erjavcu, ker sta s svojo angažiranostjo pomembno pripomogla k sklenitvi posla.
Da slavnostni podpis pogodbe v letu 2018 ni naključje, je ob tem ocenil namestnik predsednika uprave Gazproma Aleksander Medvedev, ki je spomnil, da letos obeležujemo 40-letnico dobave ruskega plina Sloveniji. "Tudi razpad Sovjetske zveze ni ogrozil stabilnosti dobave ruskega plina Sloveniji. V teh 40 letih smo imeli nekaj velikih pretresov, tako političnih kot gospodarskih, vendar dobava plina kljub temu vedno poteka v skladu s podpisanimi pogodbami," je spomnil.
Erjavec pa je ob tem dejal, da "ne glede na zapletenost mednarodnih odnosov Slovenija in Rusija dobro sodelujeta".
Dobre odnose med Slovenijo in Rusijo je po podpisu izpostavil tudi ruski veleposlanik v Sloveniji Doku Zavgajev, ki je pri tem navedel "skupne korenine, tradicijo in zavezanost, da se sodelovanje krepi še v prihodnje". Odnosi med Slovenijo in Rusijo po njegovem niso dobri le na političnem parketu, temveč tudi na gospodarski ravni.
Ob tem je spomnil, da se v Sloveniji kmalu začenja predvolilna kampanja in pohvalil Erjavčeva prizadevanja v gospodarski diplomaciji: "V Sloveniji poteka predvolilna kampanja. Stranka, ki jo vodi minister Erjavec, ima najbrž na tem področju kaj pokazati. Pripravljene ima konkretne dolgoročne programe."
Izjava je bila dovolj, da je v slovenski politiki završalo. Številni namreč menijo, da se je s tako jasno podporo aktivno vpletel v slovensko predvolilno kampanjo.
Med tistimi, ki se jim to zdi sporno, je predsednik DZ Milan Brglez, za katerega je "podpora zgolj eni stranki v predvolilnem času milo rečeno nenavadna".
"Pomeni tudi kršitev dunajske konvencije o diplomatskih odnosih," razlaga. Meni namreč, da naj se tako tuji veleposlaniki oziroma diplomati ne bi obnašali v državi, ki jih gosti, o čemer govori 55. člen Dunajske konvencije o mednarodnih odnosih. Na vprašanje o morebitnih sankcijah proti veleposlaniku, je odvrnil, da kot predstavnik zakonodajne veje oblasti za to vprašanje ni pristojen.
Erjavec je na drugi strani izrazil zadovoljstvo, da je ruski veleposlanik opazil dejstvo, da ima njegova stranka DeSUS zelo dober program. "Tudi sam sem v to prepričan," je dejal. V tem ne vidi nič slabega in upa, da bo to ugotovil še kakšen veleposlanik, je dejal slovenskim novinarjem ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Luxembourgu.
Glede navedb Brgleza, da je ruski veleposlanik z izjavo kršil dunajsko konvencijo, je dejal, da "pa naj ga potem predsednik parlamenta sankcionira" v skladu s to konvencijo.
Meni sicer, da izjava ni sporna, saj dobivajo različni politiki različne podpore. Bolj sporno se mu zdi, da "mimo ministra za zunanje zadeve predsednik parlamenta sprejema veleposlanike, se z njimi pogovarja ali pa jih kliče" na zagovor. Pri tem je omenil tovrstno ravnanje v postopku priznavanja Palestine.
Brgleza je Erjavčev komentar presenetil: "Ugotavljam, da žal minister za zunanje zadeve ne pozna naše deklaracije o zunanji politiki, kjer piše, da ima v zunanji politiki državni zbor nosilno vlogo pri oblikovanju stališč do vseh zunanjepolitičnih vprašanj. V tem okviru so pogovori z veleposlaniki, ki jih vršim kot predsednik državnega zbora, ne le zaželeni in potrebni, ampak nujni. Seveda upam, da minister za zunanje zadeve ve, da veleposlanikov ne kličem na zagovor, ampak jih povabim na pogovor."
Izgonu ruskih diplomatov se Slovenija ni pridružila
Ruska podpora pa prah dviguje tudi zato, ker v novo luč postavlja nekaj zadnjih slovenskih zunanjepolitičnih odločitev, med drugim odziv naše države na škandal z zastrupitvijo agenta Skripala in njegove hčerke v Veliki Britaniji, za kar je London okrivil Moskvo, ki pa krivdo zanika.
Številne države so se za to odločile za izgon ruskih diplomatov, se pa akciji ni pridružila Slovenija. Erjavec je dejal, da "je treba najprej razčistiti, kaj se je sploh zgodilo, zadeva je precej nejasna, precej bizarna".
Opozicija je bila s tem precej nezadovoljna, Janez Janša je ocenil, da smo se s tem marsikomu zamerili in dodal, da "ne drži, da je bila Slovenija nevtralna, nevtralna je Avstrija, Slovenija je sprejela diplomatski ukrep". Tudi po mnenju predsednika republike Boruta Pahorja bi morala Slovenija izkazati solidarnost z Veliko Britanijo ter izpričati enotnost EU in Nata.
Vplivni bruseljski bilten EUObserver pa je države, ki se niso pridružile akciji, torej tudi Slovenijo, uvrstil med "prijateljice Rusije", ki imajo za takšne odločitve svoje interese, pri tem pa izpostavil malteško vlado, ki je po njihovem "ustvarila na milijone evrov od prodaje potnih listov EU bogatim Rusom".
Ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley pa je v pogovoru za Reporter izrazil začudenje zaradi velike naklonjenosti Slovencev do Rusije. Po njegovem bi morala naša država "dolgoročno presoditi, kaj je njen interes - demokratične vrednote Zahoda ali ruski model družbe".
Takrat je bil sicer v zraku podpis pogodbe za dobavo plina, zato je marsikdo Erjavčeve odločitve, da ne zapleta odnosov z Rusijo, razumel v tem kontekstu. Kot kaže, pa so se te poteze zelo izplačale (predvsem) stranki DeSUS.
KOMENTARJI (478)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.