Nadzorni svet Pošte Slovenije se je danes sestal prvič po vročem zaključku lanskega leta, ko je prišlo do kratkega stika med predsednikom nadzornega sveta Klemenom Grošljem in generalnim direktorjem Alešem Haucom.
Kljub Grošljevi odločenosti, da danes le predlaga Haučevo razrešitev, pa se to ni zgodilo, je poročala oddaja 24UR. Popoln preobrat naj bi sprožili številni telefonski klici članom nadzornega sveta – klicali naj bi kar člani državne Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, čeprav sami pravijo, da se v to zgodbo niso vpletali. In tako bi se zdaj lahko ponovil scenarij s Termoelektrarno šoštanj (Teš).

Poleg tega ne gre spregledati dejstva, da naj bi Grošelj Haučevo pogodbo o zaposlitvi prvič videl šele danes. Ta pa razkriva, da je Hauc tako rekoč nerazrešljiv oziroma nedotakljiv. V primeru razrešitve bi Hauc poleg odpravnine lahko vložil tudi odškodninske zahtevke zoper člane nadzornega sveta, kar pa bi – pravijo poznavalci – stroške odstavitve lahko pognalo v nebo.
Previsoka plača in številne nepravilnosti
Kot so včeraj poročali v oddaji 24UR, so nadzorniki pošte v roke dobili interno korespondenco v pošti, ki naj bi kazala, da je Hauc sam vplival na izračun plače, ignoriral opozorila notranjih služb, da je plača 9400 evrov nezakonita in v neskladju z računovodskimi standardi, ter da je prejšnji nadzorni svet, ki je odgovoren za Haučevo pogodbo, zavedel.
Interni dokumenti tako razkrivajo, da je Hauc najverjetneje vedel, da krši zakon in da je izračun njegove plače nepravilen. Iz elektronskega sporočila, pod katerega je podpisan direktor pravno-kadrovskega sektorja, je razvidno, da so mu strokovne službe predstavile oba modela za izračunavanje plač in tudi možnost, kako priti do višje plače in se ob tem izogniti odgovornosti: ”Nekdo mu mora pojasniti, da kakor koli obračamo te izračune, nikoli ne bomo prišli do njegove sedanje vrednosti plače /.../ Ob tem je treba generalnemu pojasniti, da če bo nadzorni svet sprejel takšno dikcijo, kot jo predlagam, bo generalni rešen vse odgovornosti,” piše v dokumentih. Hauc pa naj bi na svojega pravnika tudi pritiskal, naj pred nadzorniki zagovarja izračun, ki je zanj ugodnejši kot edino pravilno možnost izračuna svoje plače.

Grošelj je sicer Hauca že poskušal prepričati, naj odide sam. Kot še pravi, je zaupanje vanj resno okrnjeno. Sicer pa pred sejo ni želel govoriti o tem, ali bodo govorili tudi o morebitnih kadrovskih zadevah, dejal je le, da to ni predvideno po predlaganem dnevnem redu. S Haucem sta se sicer v vmesnem času že srečala na štiri oči in razrešila nekatere dileme, že pred tem pa se je prvi nadzornik odločil prekiniti javno polemiko, ki po njegovih navedbah škodi ugledu družbe.
Predsednik nadzornega sveta, ki je to postal novembra lani, je v času božično-novoletnih praznikov že zahteval sestanek s Haucem, na katerem ga je želel prepričati v odstop s položaja. Sestanka nato ni bilo, saj je Hauc zaprosil za skupni sestanek obeh z vodstvom Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države. Ta naj bi Grošlju očitala prekoračitev pooblastil pri imenovanju prokurista Matjaža Andrica.
Vzrok za menjavo Hauca naj bi Grošelj našel v pravnem mnenju, ki naj bi kazalo dovolj utemeljenih sumov za nekatera sporna dejanja, da lahko sedanjega prvega moža pošte, ki je na tem mestu od junija 2005, ovadijo.
Lani poslovali z dobičkom
So se pa nadzorniki na današnji seji seznanil s poslovanjem v prvih enajstih mesecih lanskega leta. Družba je poslovanje v tem času zaključila z nekaj manj kot 21 milijoni evrov bruto dobička, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju leta 2009 ter za 35 odstotkov več od načrtov. O kadrovskih zadevah na seji niso govorili. Obravnavali so tudi poslovni načrt Pošte za letos in zahtevali njegove popravke. Poslovni načrt temelji na izhodiščih potrjenega strateškega razvojnega programa Pošte Slovenije za obdobje 2007-2015, katerega spremembe se, zaradi posledic vpliva gospodarske krize ter v skladu z novo strategijo Svetovne poštne zveze, pripravljajo.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.