Ganjena Martina, njeno iskrenost in toplino so prepoznali Slovenci in Hrvati

Drugič smo v slovenskem MasterChefu spremljali tekmovalko s Hrvaške, prva je bila Doris Vlah iz Opatije. Kakšnih odzivov si deležna z obeh strani meje?

S seboj sem prinesla svoj slog kuhanja, poln čustev, topline in tiste domačnosti, ki pri ljudeh vzbudi spomine na otroštvo in družinske trenutke. Reakcije z obeh strani meje so izjemno lepe – v Sloveniji me ljudje prepoznajo in me ustavljajo s toplimi besedami, iz Hrvaške pa prihajajo številna sporočila podpore in ponosa, da nekdo 'njihov' s srcem kuha v drugi državi. Še posebej mi veliko pomeni, da so iskrenost in čustva na krožniku prepoznali tako Slovenci kot Hrvati.

V MasterChef kuhinji si navduševala s svojo ljubeznijo do kuhanja in dobrimi krožniki. Dejstvo je, da obvladaš okuse, kar so sodniki večkrat potrdili. Koliko ti je to pomenilo?

Zame je to bilo izjemno ganljivo. Kuhanje je moj način izražanja – skozi okuse pripovedujem zgodbe, prenašam občutke in ustvarjam povezave. Ko so sodniki prepoznali to, kar v jedi vlagam – znanje, intuicijo in čustva – ter pohvalili moj občutek za okus, sem začutila iskreno potrditev, da delam nekaj, kar ima smisel. Te besede niso bile le pohvala, ampak dotik srca, ki mi je dal moč in zagon, da kot kuharica še naprej rastem in raziskujem vse razsežnosti kulinarike.

Sodnike si večkrat spravila v dobro voljo tudi s svojim humorjem. Kaj je najbolj zabavalo in navduševalo tebe?

Najbolj so me zabavale tiste spontane situacije, ko smo v kuhinji kljub stresu skupaj z drugimi tekmovalci našli trenutek za smeh. Navduševalo me je, kako se je med nami razvijala povezanost – kot ena kulinarična družina. In seveda, reakcije sodnikov, ko sem jim postregla nekaj čisto svojega, z malo "heca" zraven – takrat sem vedela, da kuhanje ni samo resno delo, ampak tudi užitek in igra.

Konec tvoje poti v MasterChefu Slovenija je spisala sladica mille feuille. Zakaj si se peke listnatega testa lotila tako pozno?

Res je, mille feuille je bil tisti zadnji izziv, ki je zapečatil mojo pot. Listnatega testa sem se lotila pozno, ker sem želela, da je kar se da sveže in hrustljavo, saj mi je tekstura zelo pomembna. V želji, da navdušim z ravno prav pečenimi plastmi in popolno kremo, sem morda izgubila občutek za čas. Včasih pač daš prednost perfekcionizmu pred varnostjo – in to je bil eden tistih trenutkov.

Ali si že ugotovila, kje si naredila napako, da se ti karamelna krema ni strdila?

Da, mislim, da sem napako naredila pri temperaturi karamele. Bila je še prevroča, ko sem jo vmešala v drugo kremo, in zaradi tega se sestavine niso dobro povezale – namesto da bi se lepo strdila, je krema ostala preveč tekoča. Priznam, na hitro sem preverila temperaturo s prstom, ker sem bila v naglici, in sem si mislila: "Ah, bo že v redu." No, ni bilo. To je ena tistih lekcij, ki jih ne pozabiš – naslednjič bom bolj potrpežljiva in bom verjela termometru, ne prstu.

Miša Koplova te je pohvalila, ker si jo velikokrat dvignila in motivirala, ko je bila na tleh. Kar je zanimivo slišati, kajti Miša sicer deluje zelo samozavestno in močno. Kakšne zanimivosti iz zakulisja bi še lahko delila z nami?

Res je, Miša navzven deluje izjemno samozavestno in močno – in to tudi je. Ampak kot vsi mi je imela tudi ona svoje trenutke dvoma in utrujenosti. Tisto, česar kamere ne ujamejo, so majhne geste med tekmovalci – objemi, tihe besede spodbude, pogledi, ki povedo, 'zmoreš'. V zakulisju smo si bili v resnici velika opora. Ena zanimivost je tudi ta, da smo se med pavzami v kuhinji pogosto "hecali", da smo razbili napetost. Bilo je veliko več smeha, kot si kdo misli. MasterChef ni bil samo tekmovanje, bil je tudi prostor, kjer so nastajala prava prijateljstva.

Ob slovesu si povedala, da bi lahko pokazala še veliko več, a boš svoje kulinarične spretnosti lahko pokazala drugje. Luka Jezeršek te je namreč povabil v svojo ekipo. Ali si se jim pridružila?

Lukovo povabilo me je res ganilo in mi ogromno pomenilo – to je bila ena tistih iskric, ki ti potrdi, da si na pravi poti. Ko mi je to rekel, sem mu z nasmehom rekla, naj pričakuje moj klic! To je bil trenutek, ki mi je dal dodatno motivacijo in potrditev, da se moje delo in trud res opazita. Nisem se še uradno pridružila njegovi ekipi, a misel na to me iskreno vznemirja in osrečuje. Zdaj si bom vzela nekaj časa za razmislek in načrtovanje svojih naslednjih korakov, ampak srce mi že potiho kuha nove zgodbe.

Kako pa je s sanjami o tvoji restavraciji 'Simply Marta'? Ali so še žive?

Sanje o moji restavraciji 'Simply Marta' so še vedno žive, vendar trenutno ostajajo kot sanje, ki me vodijo naprej. Zavedam se, da moram najprej pridobiti izkušnje in znanje, da bom resnično pripravljena na ta veliki korak. Zato sem se odločila, da začnem z učenjem v Bologni, na priznani šoli, kjer se bom učila umetnosti ročne priprave tradicionalne pašte, brez uporabe "mašinice". Moj cilj je ustvariti jedi, ki so kombinacija 'comfort fooda' v moderni preobleki, ki popeljejo ljudi na pravo pot dobrih občutkov. Hrana, ki prebuja spomine, ustvarja trenutke topline in povezuje ljudi. Upam, da se bodo moje sanje nekoč uresničile, ko bom imela vse potrebno znanje in izkušnje, da bom ustvarila restavracijo, ki bo zares nekaj posebnega.

Tekmovanje se nadaljuje, za 11. MasterChef pokal se bori le še 11 tekmovalcev. Kdo bi ga lahko po tvojem mnenju odnesel domov in za koga boš navijala?

Čeprav so vsi tekmovalci izjemni, bi izpostavila Mišo. Že od začetka sem imela občutek, da bi lahko prav ona domov odnesla 11. MasterChef pokal. Njena kreativnost, tehnične sposobnosti in zmožnost, da ostane mirna pod pritiskom, so me prepričale, da je ona ena izmed tistih, ki lahko zmagajo. Navijam za njo in verjamem, da ima vse, kar potrebuje, da doseže svoj cilj.

Ne zamudite nove oddaje MasterChef Slovenija nocoj ob 21.10 na POP TV.