Izvedenka medicinske stroke je mnenje pripravila na zahtevo obrambe in takrat ugotovila, da je imela obtožena mati na dan, ko je umrl deček, v krvi drogo Alfa-PiHP in diazepam, obtoženi pa je prav tako zaužil drogo Alfa-PiHP, pri njem so našli tudi sledi metadona.
Kot je povedala, je bilo uživanje diazapema oziroma zdravila helex ter metadona pri obtoženih medicinsko predpisano, ne pa tudi droge Alfa-PiHP, katere delovanje in vplivi pa so premalo raziskani. Ta naj bi sicer imela ob zaužitju podoben vpliv kot kokain, le da nekoliko daljši čas, pri čemer naj bi se koncentracija v krvi vsako uro prepolovila, popolnoma pa njene sledi nikoli ne izginejo.
Ker so odvzem krvi pri obeh obtoženih na dan tragičnega dogodka opravili šele ob petih popoldne, je tako po njenem mogoče le matematično izračunati, kakšne je bila koncentracija v krvi v času dogodka v dopoldanskih urah.
Zagovornika obtožene Andreja Kaca je zanimalo, ali bi lahko bila omenjena droga v njeni krvi prisotna tudi zaradi morebitnega pasivnega vdihavanja, izvedenka pa tudi takšne možnosti ni mogla izključiti.
Tudi v krvi otroka so v minimalni koncentraciji našli sledi metadona in droge Alfa-PiHP, za katere je izvedenka povedala, da bi jih lahko dobil iz okolja. Da naj bi bil otrok izpostavljen drogam, naj bi dokazovalo tudi slabše stanje njegovega zobovja. Na vprašanje obtoženčevega zagovornika Andreja Janežiča je sicer dodala, da je za kaj takega sicer mogoče vzroke iskati tudi v genetiki ali zaradi škripanja z zobmi kot posledice lakote.
Ker je odvetnik Kac omenil možnost, da bi prisotnost droge pri obtoženi lahko pripisali zgolj pasivnemu vdihavanju, je tožilec Jošt Jeseničnik spomnil na dejstvo, da bi enak razlog lahko bil tudi pri otroku, kar je izvedenka Kržanova potrdila.

Prav tožilec je sicer januarja podal ugovor na mnenje izvedenke, ker se z njim ni strinjal. Farmakološkemu mnenju je ugovarjal vsebinsko in strokovno, saj naj bi vsebovalo precej nejasnosti in nelogičnosti. Zmotilo ga je predvsem, zakaj je časovna razgradljivost zaužitih drog pri obtoženih precej različna, nenavadno se mu je zdelo tudi, da izvedenka ni napisala, iz katerega okolja je droga prišla v kri otroka.
Zato je tožilec od sodnega senata zahteval, da izvedenki naloži dopolnitev mnenja z odpravo pomanjkljivosti in nerazumljivosti, a tudi po današnjem pričanju kar nekaj stvari ostaja nejasnih. Odvetnik Kac je zato napovedal še eno dopolnitev mnenja, v katerem bi izvedenka preučila tudi vplive zaužitja alkohola in anestezije zaradi lepotne operacije dan pred dogodkom.
Obtožnica sicer materi umrlega otroka in njenemu partnerju očita štiri kazniva dejanja. To so povzročitev smrti iz malomarnosti, zanemarjanje mladoletnih oseb, surovo ravnanje ter promet s prepovedanimi drogami, ki naj bi jih obtožena prodajala tako mladoletni osebi kot tudi osebam, ki so bile v procesu odvajanja.
Še ne dve leti star deček je 20. junija 2023 umrl zaradi dolgotrajne izpostavljenosti vročini. Po oceni tožilca Jeseničnika je bil otrok več ur v pregretem vozilu in ob tem privezan v otroškem sedežu, zato je prišlo do odpovedi tako možganov kot srca.
Po tožilčevih besedah je otrok živel v neprimernih razmerah, saj so bile v hiši prepovedane droge, do katerih je imel dostop. Otrok je imel zanemarjeno zobovje, ogrožen je bil tudi njegov zdrav razvoj, je zapisal v obtožnici.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.