Cilj shoda za obrambo otrok v Ukrajini, ki ga je organizirala ukrajinska skupnost v Sloveniji in ki se ga je udeležilo več deset ljudi, je bil pritegniti pozornost mednarodne skupnosti glede strašnih razmer, v katerih so se med vojno znašli ukrajinski otroci.
Ti namreč niso le žrtve strelov in bomb, temveč tudi trpinčenja, psihičnega in spolnega nasilja, deportacij in prisilnih vključitev v rusko vojsko, so opozorili udeleženci shoda. Po podatkih ukrajinskega veleposlaništva v Sloveniji je med vojno v Ukrajini umrlo 262 otrok, več kot 729 jih je bilo ranjenih, 1889 je pogrešanih, več kot 200.000 pa naj bi jih bilo deportiranih v Rusijo.
Več govorcev na shodu je s prisotnimi delilo svoje osebne zgodbe iz vojne, medtem ko so se vmes vztrajno vrstili pozivi k dobavi še večjih količin orožja Ukrajini in opozorila na kršitve človekovih pravic ter predvsem pravic otrok. Točno število posiljenih otrok je sicer za zdaj neznano, a po podatkih veleposlaništva, ki jih je pridobilo z osvobojenih območij, naj bi bila najmlajša žrtev stara le šest mesecev.
Govorci so opozorili še na splošno stanje v Ukrajini, kjer ljudje stradajo, nimajo vode in osnovnih življenjskih potrebščin, številni pa države ali vsaj kraja, kjer se nahajajo, ne morejo več zapustiti. Ljudje naj bi več dni živeli ob truplih svojih sorodnikov, veliko trupel pa leži tudi nepokopanih po ulicah porušenih mest.
Unicef je že 1. junija, na mednarodni dan zaščite otrok, sporočil, da je v Ukrajini več kot pet milijonov otrok odvisnih od humanitarne pomoči, ta številka pa z vsakim dnem vojne narašča.
Pred tem je 7. aprila Svet Evrope na konferenci v Rimu predstavil novo strategijo za zaščito pravic otrok v kriznih in izrednih razmerah. Deklaracijo o posledicah ruske agresije za ukrajinske otroke je tik pred konferenco sprejelo šest držav, med njimi tudi Slovenija.