Slovenija pod povprečjem EU, napredka že od leta 2012 ne opažamo

Organizacija Transparency International je objavila indeks zaznave korupcije za leto 2019, na katerem je Slovenija zasedla 35. mesto z oceno 60 – pri tem rezultat 0 pomeni visoko koruptivnost države, rezultat 100 pa "zelo čisto" državo. Slovenija se je s svojim rezultatom znašla pod povprečjem EU, ki znaša 64 točk, in pod povprečjem držav OECD z 68 točkami. Smo pa v primerjavi z lanskim letom napredovali za eno mesto. 

Pri TI Slovenija ob tem ocenjujejo, da v Sloveniji še vedno ni ključnih sistemskih premikov, ki bi izboljšali stanje na področju boja proti korupciji in nas približali uspešnejšim državam na področju preprečevanja in pregona korupcije.

"Še vedno čakamo na sprejetje novele krovnega zakona, Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, pa tudi na nekaterih drugih področjih zaostajamo z reformami. Ker je stanje skoraj nespremenjeno oziroma je dinamika priprave ukrepov po naši oceni prepočasna, poziv o nujnosti sprememb ponavljamo. Ob noveli ZIntPK nas že čakajo še drugi izzivi, kot je implementacija Direktive EU o zaščiti žvižgačev, torej področju, kjer je Slovenija prav tako obstala na mestu," pravi predsednica TI Slovenia Alma Sedlar.

Najvišje Nova Zelandija, na dnu lestvice Somalija

Na vrhu indeksa za leto 2019 sta se znašli Nova Zelandija in Danska, ki si delita prvo mesto, sledijo Finska, Švica, Singapur, Švedska in Norveška. Vse te države zaznamujejo stabilna vladavina prava, močne neodvisne nadzorne institucije in široko družbeno soglasje glede neprimernosti zlorabe javnih funkcij in sredstev v zasebne namene, so ob tem zapisali pri TI. 

Najslabše pa so se uvrstile šibke, nestabilne države, kjer so do nedavnega oziroma kjer še vedno potekajo oboroženi konflikti, Sirija, Južni Sudan in Somalija, ki je zasedla zadnje, 180. mesto. 

Madžarska je svoj rezultat poslabšala za dve točki in se znašla na lestvici držav, ki so od leta 2012 najbolj nazadovale. Sosednji Hrvaška in Italija sta se odrezali nekoliko bolje od Madžarske, a slabše od Slovenije, in zasedli 63. ter 51. mesto. 

Nižje na lestvici države, ki urejajo financiranje volilnih kampanj

Transparency International je sicer letos posebno pozornost namenil politični integriteti in njenemu vplivu na stanje korupcije po svetu. Primerjava rezultatov držav kaže, da so se praviloma na indeksu nižje znašle države, ki pomanjkljivo urejajo financiranje volilnih kampanj. Države, ki so v zadnjih letih izboljšale regulacijo, pa so izboljšale rezultat. Analiza kaže tudi na povezavo med številom točk na indeksu in vključevanjem javnosti v sprejemanje odločitev – države, kjer je dostop do odločevalcev omejen le za tiste s povezavami in denarjem, so se na indeksu uvrstile nižje kot tiste, kjer je navedeni proces vključujoč.

"TI Slovenia je že pred leti s poročili opozoril na nekatere vrzeli na področju financiranja strank in kampanj, premikov pa od takrat ni bilo," dodaja Sedlarjeva.

KPK: Za uspešen boj s korupcijo mora biti politična volja za preprečevanje korupcije trajna

Na Indeks zaznave korupcije se je v izjavi za javnost odzvala tudi Protikorupcijska komisija, ki opozarja, da "napredka brez bistvenih sistemskih sprememb in brez bistveno višje stopnje politične kulture ne moremo pričakovati". 

"Šest let je minilo od zelo jasnih in glasnih opozoril, da je sistemski okvir za delovanje komisije neustrezen. In v šestih letih ga politika ni uspela izboljšati." Pri KPK dodajajo, da mora biti za "uspešen boj s korupcijo politična volja za preprečevanje korupcije trajna", v Sloveniji pa da tega ne zaznavamo, "saj frazi, kot sta 'boj proti korupciji' in 'ničelna stopnja tolerance do korupcije', zvenijo le v političnih govorih, udejanjijo pa se le redko".