Golo Mono Lizo je na željo žene pokril s figovim listom

Ko smo obiskali Leona Makarja, nam je na vrtu pred hišo v oči padel kip oziroma skulptura golega moškega in oblečene ženske ter nad njima napis 'Posmehovan'. Makar je takoj hitel pripovedovati, da je to njegov prvi kip, ki ga je ustvaril pred 21 leti in da v večino svojih kipov želi vnesti humor in hudomušnost ali neko sporočilo. "Zakaj je moški nag in ženska oblečena, lahko povem le moškim, saj so ženske ponavadi užaljene. No, vam že moram povedati," se je zasmejal. "Nekatere ženske težijo k temu, da moškega slečejo, potem pa ostane nag. Ženska pa se mu smeji: poglej ga norca."

'Neenakopravni' leseni par ima še eno zgodbo. Ko ju je Makar postavil pred hišo, je poštar naslednji dan zjutraj mislil, da sta prava človeka. "Ker je hitel, je samo gledal, kam bo oddal pošto. Videl je dva, ki stojita na začetku vrta in ju pozdravil: dobro jutro. Ker ni dobil odgovora, je le pogledal in se sam sebi nasmejal, ker pozdravlja lesena človeka. Smešno dogodivščino je nato razlagal še v domači gostilni," je nasmejano pripovedoval Makar.

Les mu je že od nekdaj pisan na kožo

Makar je rezbariti začel že kot otrok. Ko je šel na pašo, je s sabo vzel nožek in rezljal v palice. Pogosto se je zadrževal tudi v očetovi mizarski delavnici, ga opazoval pri delu in mu pomagal.

Kljub ljubezni do lesa se je izučil za dimnikarja in iz Zagorja na Hrvaškem odšel na Bled. A že po dobrem letu je ugotovil, da saje niso zanj. Zato se je preskusil v železarni in Vezeninah Bled, a tudi tam ni našel zadovoljstva. Ves čas ga je namreč klical les. Res je dobil službo najprej v Lipu Bled, nato v Murki iz Lesc, kjer je bil monter pohištva.

Na koncu, leta 1979, je odprl lastno mizarsko delavnico. Počasi je začel kupovati vse potrebne stroje, sam pa je izdelal napravo za mozničenje – za sestavljanje pohištva. V primerjavi z drugimi, ki so bile takrat na voljo, je bila bolj priročna in okretna, saj je bila precej lažja in manjša, zato je zavzela malo mesta v prostoru. Kar pa je še pomembneje, Makar je z lastno inovacijo precej prihranil, saj so podobni stroji stali današnjih 6.000 evrov. Poleg tega jih je še nekaj prodal.

V tem času je začel ustvarjati tudi rezbarije. Ker je bil preveč zaposlen z obrtjo, je lahko rezljal le občasno. Je pa svoj navdih vnesel v domačo hišo. Vse pohištvo, ki ga je naredil sam, je okrasil z izvirnimi rezbarijami. Vsak motiv ima svojo zgodbo ali pomen, ki ga je našel v vsakdanjem življenju, pa tudi v politiki.

Več časa je našel, ko je šel v pokoj. Umetniške rezbarije so dobile še družbo lesenih kipov. "Rekel sem si: dobro bi bilo, če bi izdelal nekaj, kar bi krasilo vrt okrog hiše," je dejal Makar in dodal, da ga je zanimalo, kako bodo novosti na dvorišču sprejeli sosedi, prijatelji, mimoidoči. "Ko sem postavil prve, so me spraševali: ali si jih res naredil sam? Bili so navdušeni, čeprav so bili nekateri kipi izzivalni. To mi je dalo še več motivacije, kiparjenje me je še bolj prevzelo."

Mona Liza je na željo žene dobila mini spodnje perilo

Ideje, koga izrezljati, Makar dobi iz slik. Najde jih v knjigah, predvsem zgodovinskih, ki jih prebira. "Tako mi je prišla na misel Mona Liza, ki je skozi vso zgodovino tako opevana. Poleg tega sem jaz tudi Leon – podobno kot Leonardo, nisem pa da Vinci," se je hudomušno nasmejal Makar. Mono Lizo je želel narediti nekoliko drugače, zato jo je upodobil golo. "Najprej sem žele, da bi v rokah držala nagelj, a je žena menila, da ne bi bilo lepo, ker gre za akt. Nato mi je rekla, naj je ne sramotim, zato sem ji na njeno 'komando' spolovilo pokril s figovim listom," je navihano pripovedoval Makar.

Zdravilec Rikli bo kmalu na ogled

Izklesal je tudi Arnolda Riklija – enega najbolj znanih zdravnikov za atmosferične kure, ki velja za začetnika zdraviliškega turizma pri nas, saj je s svojimi zračnimi, sončnimi in vodnimi kopelmi Bled in okoliške kraje približal svetu. Konec 19. stoletja je namreč na Bledu, tik ob jezeru pod gradom, postavil vilo, v kateri so bile kopeli in ordinacija. Žal je vila danes v klavrnem, skoraj podrtem stanju, in črna pika Bleda.

Makar je s kipom Riklija želel spomniti na znanega in pomembnega zdravilca ter na njegov pomemben prispevek k razvoju turizma: "Mislil sem si, če bom naredil Riklija, bi ga lahko postavili v blejski park in ga morda tako povzdignili ter znova uvedli njegov način zdravljenja." Idejo, da ga izdela, mu je sicer dal blejski zdravnik Leopold Zonik. Prinesel mu je fotografijo, po kateri je Rikli nastal. Kip zdaj začasno stoji ob hiši Vojka Zavodnika, ki zbira in hrani vse, kar se povezuje z Arnoldom Riklijem. O njem je napisal tudi knjigo, ki je že v tisku in bo v kratkem izšla. Sicer pa bo kip Arnolda Riklija dobil mesto ob blejskem zdravstvenem domu.

Kako nastanejo kipi?

Makar se loti dela, ko se mu utrne misel, kaj bi naredil. Iz debla najprej odstrani lubje in ga očisti. Potem začne odstranjevati napake, kot jim pravi. "To so lahko razne razpoke, grče, luknje. Takrat vidim, kako bom lahko oblikoval kip," je pojasnil.

Na primer, izbokline na lesu lahko dobro unovči. Trenutno izdeluje medveda. Izboklino bo izkoristil za medvedjo šapo in nekaj v njej. Kaj, za enkrat še ne ve, saj se še niso pokazale vse napake. Podobno je izboklino izkoristil tudi pri kipu sejalca – iz nje je oblikoval košaro. "Vedno imam sliko končnega izdelka pred očmi. Moraš imeti vizijo, a se moraš znati prilagajati materialom in naravi lesa," je poudaril.

Za izdelavo posameznega kipa porabi različno časa, odvisno, kako velik je kip, kakšen je les in koliko napak ima. Za Mono Lizo je na primer porabil leto dni.

Kje vse pristanejo umetnine Leona Makarja?

Svoje izdelke je Makar javnosti že nekajkrat pokazal – prvič na razstavi, ki jo je organiziral sindikat. Takrat je razstavil lepo izrezljano mizo, ki jo ima še danes v domači dnevni sobi.

Večino kipov je naredil zase, za svoje zadovoljstvo, nekaj pa jih je podaril. Kip sejalca je dobil kmet iz Zasipa. Anton Janša, ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva in eden najboljših poznavalcev čebel ter prvi učitelj čebelarstva na cesarskem dvoru, stoji v čebelarski trgovini v Lescah.

Še en navdih za kiparjenje – čebelarstvo

Čebelarstvo ga je prevzelo po upokojitvi, ko je obnovil star čebelnjak. Sam je poslikal vse panje, čebelnjak pa je začel dobivati družbo kipov. Požagal je star hrast, ker ga je napadel hrošč, a ga je del pustil in iz njega naredil medveda. Hrast je bil zaradi hrošča poln lukenj, ki jih je Makar izkoristil za strelne rane. Zato je zraven postavil še kip lovca, ki teče pred obstreljenim medvedom. V bližini stoji tudi kip čebelarja s pipo v roki. "Z dimom čebelarji pomirjajo čebele," je strnil blejski kipar, že je od malih nog predan lesu.