Med neštetimi objavami, ki danes preplavljajo internet, je predvsem na družabnih omrežjih tudi kopica takšnih, ki prikazujejo neresnice, laži, zavajanja, opozarjajo na točki osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, ob današnjem dnevu varne rabe interneta. Eden izmed primerov so namensko predelane in grafično spremenjene fotografije in video posnetki, ki jih objavljajo vplivneži. V svojih objavah sebe prikazujejo kot vrednoto, avtoriteto, čeprav ni nujno, da to so. S tem vplivajo na mlade, ki so aktivni na spletu. "Vplivneži se skušajo vedno predstaviti na način, ki privabi čim več sledilcev. Prizori na fotografijah in posnetkih so zelo pogosto načrtovani do zadnje podrobnosti, posnamejo jih profesionalne ekipe, so pa tudi močno računalniško obdelani. Tako se vplivnež predstavi, kot da živi bolj ali manj idealno življenje," so izpostavili na Safe.si in dodali, da se podobna zgodba odvija tudi v oglasih.
Primer so lahko gorniški vplivneži, ki na družbenih omrežjih objavljajo fotografije svojih podvigov v gorah. Z nasmejanimi obrazi in objavami lokacij lahko napačno sporočajo, da je vzpon na določeno goro enostaven in da bo vsak, ki se bo povzpel nanjo, doživel enake občutke sreče, in če bo tudi on objavil vzpon, požel številne pohvale, všečke in bil sprejet v 'elitni klub', ki zmore. Dobiti potrditev in priznanje družbe je pogost motiv za obisk gora v zadnjem času, zato marsikateri planinci izberejo cilje, ki jim niso kos niti fizično niti psihično, opažajo strokovnjaki za gibanje v gorskem svetu, o čemer smo izčrpno pisali januarja, ko je v slovenskih gorah ugasnilo več življenj.
Takrat je alpinist in gorski vodnik, ki je z gorami povezan od malih nog, Grega Kofler, izpostavil problem, da vse več ljudi sledi družbenim omrežjem. Mnogi svoje profile uporabljajo za nabiranje všečkov s podvigi v gorah. "Problem je v profilih t. i. gorniških vplivnežev (influencerjev). Morda ti gorniški influencerji še celo nekaj vedo o varnem gibanju v gorah – čeprav nekateri, ki jih spremljam, marsikaj ne vedo – a problem je v ljudeh, ki teh influencerjev sploh ne poznajo osebno. Njihov profil poznajo samo prek Instagrama. Ne vedo, kaj so v življenju naredili, da so postali 'alpinisti', čeprav to sploh niso. Influencer v bistvu samega sebe prodaja kot neko gorniško vrednoto, čeprav to ni. Ljudje pa mu sledijo. In če bo šel on na Triglav v določenih razmerah, ki za nekatere planince niso enostavne, bodo zaradi njega šli tudi oni," je poudaril.
Triglav je po besedah Koflerja tipičen primer. Ko ga nekdo "odpre" – denimo kmalu po sneženju v težavnih razmerah – ga mnogi posnemajo. "Ljudje ne razmišljajo, ali je to za njih varno ali ne, ali znajo ali ne. In to je posledica objav na družbenih omrežjih. Ljudje si mislijo, v redu, če sem bil na Dovški Babi, bom prišel tudi na Triglav, saj sem imel cepin enkrat v rokah, bom že. Čeprav se Dovška Baba nikakor ne more primerjati s Triglavom," je bil jasen.
'Mlade tarejo občutki izključenosti, zavisti, ljubosumja, tesnobe zaradi predstav, da imajo drugi boljša življenja kot oni sami'
Idealiziranja samega sebe se ne poslužujejo samo vplivneži, prevzeli so ga tudi mladostniki. Uporabljajo različne filtre, ki jih družabna omrežja in aplikacije ponujajo, in z njimi obdelajo posnetke, da so videti čim bolj idealno. In tukaj se začne in konča začarani krog: ker so najstniki z vseh strani obkroženi z lažnimi posnetki, se z njimi primerjajo in jih posnemajo. Zdi se, kot da pristnost tone v pozabo, kot da pozabljamo, da smo si ljudje v resničnem življenju, v fizičnem svetu, različni in nihče ni popoln. "Zaradi nedoseganja lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne spletne objave, postanejo mladostniki obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni z lastnim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni," so opomnili na Safe.si.
Psihološke težave zaradi slabe samopodobe pa niso edini negativni učinek interneta na mladostnike. Nekatere spletne vsebine, predvsem pa odnosi na spletu, jih potrejo, razjezijo, spravijo v slabo voljo. "Da nekaj zamujajo, če niso neprestano na tekočem z vsem, kar vrstniki objavljajo na internetu, ter da morajo tudi sami objavljati podrobnosti iz svojih življenj. Tarejo jih občutki izključenosti, zavisti, ljubosumja, tesnobe zaradi predstav, da imajo drugi boljša življenja kot oni sami. To pa lahko zaradi zaletavosti vodi v neustrezne odzive, ki se včasih končajo tudi z različnimi oblikami spletnega nasilja," so opozorili na Safe.si.
Kako omiliti tovrstno problematiko?
Predstavniki Safe.si menijo, da so pomembni predvsem ozaveščanje, krepitev samozavesti in duševne čvrstosti mladostnikov ter učenje kritičnega presojanja spletnih vsebin. Zato na Safe.si s svojim delovanjem, tudi preko delavnic v osnovnih in srednjih šolah, skušajo opolnomočiti otoke in mlade z znanjem in drugimi orodji, s pomočjo katerih bodo lahko presojali, ali neki spletni vsebini lahko zaupajo ali ne. "Pa naj gre za video na YouTubu, članek na spletni strani ali objavo vplivneža na družbenem omrežju," so pojasnili.
Ker se predstavniki Safe.si zavedajo, da so učitelji in drugi šolski delavci ključni člen pri posredovanju znanja učencem in dijakom ter opravljajo izredno pomembno vlogo v družbi, so pred nedavnim – v okviru dneva varne rabe interneta – zanje pripravili spletni dogodek ’Internetne prevare in neresnice’, v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. V njem so strokovnjaki učitelje seznanili oziroma jih opomnili na spletne pasti, kako jih prepoznati, se pred njimi zaščititi in podobno. Vse zato, da bodo učitelji lahko informacije prenesli svojim učencem, dijakom. "Dogodek si je v prvem dnevu, 1. februarja, v živo in v obliki posnetka ogledalo več kot 700 učiteljev in drugih delavcev v izobraževanju," so sporočili predstavniki Safe.si.
