Kako otroke obvarovati pred grozljivimi posnetki, zapakiranimi v otroške vsebine?

Ko sem bila otrok, se spomnim, da smo se ob večerih z družino nagnetli pred televizijo, saj takrat še ni bila navada, da bi imeli v enem gospodinjstvu več kot eno. Občasno so starši dovolili, da s sestro ostaneva pokonci še po zadnji risanki, da smo si skupaj ogledali kakšen film. In če se je sredi filma pojavil krvav ali za otroke neprimeren prizor, so nama naročili, da gledava stran ali nama z rokami zakrili oči. Včasih je oče preprosto prestavil kanal ali pa se je za naju tam končal ogled filma. Danes starši svojim otrokom dajo v roke tablico ali pametni telefon, da lahko v miru spijejo kavo. Pri tem so redko pozorni na vsebine, ki jih otroci spremljajo na pametnih napravah. Otroci tako že od malih nog in še preden znajo zapisati svoje ime, obvladajo brskanje po YouTubu, malce pozneje pa odkrijejo tudi drugo vrsto zabave – družbena omrežja. 

Na družbenih omrežjih, kot so Instagram, Facebook, Snapchat in Tik Tok, pa se pogosto pojavljajo in delijo posnetki, ki prikazujejo različne oblike nasilja, tudi tistega najhujšega. Če odrasli nekatere takšne vsebine še znajo predelati in se znajo od njih distancirati, pa lahko otrokom in najstnikom povzročijo hude travme. "Vsi uporabniki interneta se lahko srečamo s takšnimi vsebinami in smo se verjetno tudi že. Pri tem je pomembno, kako te vsebine predelamo in kakšen vpliv imajo na nas. Otroci in najstniki imajo s takšnimi vsebinami veliko več težav, saj jim lahko povzročijo psihične težave. Te pa se lahko kažejo v obliki nespečnosti, nočnih mor, strahu in podobno. Pri tem se je treba zavedati, da morda neka strašljiva vsebina ni toliko strašljiva za najstnika, starega 17 let, je pa zelo strašljiva za otroka, starega šest let," nam je pojasnil Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta pri Safe.si.

Snemal svoj samomor

Na začetku tedna so številni uporabniki družbenih omrežij zasledili posnetek Američana, ki si je vzel življenje in to prenašal v živo po Facebooku. Posnetek samomora so nato nekateri uporabniki delili še na Twitterju in Instagramu. Vsa omenjena družbena omrežja so posnetek sicer precej hitro umaknila, a kot pravijo strokovnjaki – ko je enkrat nekaj objavljeno na spletu, to težko nadzorujemo. Tako se je posnetek še vedno pojavljal na omrežju Tik Tok, kjer so ga nekateri uporabniki celo tako "zapakirali", da so na začetku posnetka dali neko drugo vsebino in s tem moderatorjem omrežja otežili prepoznavanje škodljive, nasilne oziroma neprimerne vsebine. Tako "zapakiran" posnetek se je nato pojavil na časovnicah na tisoče nič hudega slutečih uporabnikov, tudi mladoletnikov in otrok. Številne šole v ZDA in drugih angleško govorečih državah, pa tudi strokovnjaki za varnost na spletu so zato starše pozivali, naj otrokom za nekaj časa onemogočijo dostop do družbenih omrežij oziroma naj bodo pozorni na vsebine, ki jih spremljajo. Naj jim torej "zakrijejo oči" pred nasilnim posnetkom in jih tako obvarujejo pred morebitnimi psihičnimi težavami.

Začarani krog se zgodi, ker algoritmi družbenih omrežij delujejo tako, da se vsebine, ki so večkrat deljene, všečkane in komentirane, hitreje in pogosteje pojavljajo med priporočenimi objavami ali na časovnicah uporabnikov. Pri tem je še posebej problematičen Tik Tok, kjer posameznik ne more omejiti, od katerih uporabnikov se mu bodo prikazovale vsebine, so opozorili na Safe.si. 

Kot je dejal Puschner, se družbena omrežja proti takšnim objavam bolj ali manj uspešno borijo s tem, da jih brišejo. "Večji problem pa je pri različnih aplikacijah za sporočanje, kjer se lahko takšne vsebine delijo v (zaprtih) skupinah, preganja pa jih nihče."  Veliko mladostnikov namenoma išče in si deli ter ogleduje takšne vsebine z namenom postavljanja pred vrstniki, pogosto pa se ne zavedajo, da ima to tudi na njih lahko negativen vpliv, je pojasnil strokovnjak.

Elsagate in Pujsa Pepa

Kot rečeno, se pogosto v navidez nedolžnih vsebinah na družbenih omrežjih in posnetkih na YouTubu skrivajo zelo eksplicitni ali nasilni prizori, ki se pojavijo šele po minuti ali dveh. Fenomen, na katerega opozarjajo že najmanj od leta 2014, so poimenovali "Elsagate". Gre za posnetke na YouTubu in drugih omrežjih, ki so označeni kot "otrokom prijazni", vendar vsebujejo vsebine, ki so povsem neprimerne za otroke. Vsebujejo namreč prizore hudega nasilja, spolnih dejanj, drog, alkohola in podobno. V njih pa nastopajo junaki iz risanih filmov, ki so zelo priljubljeni pri otrocih. 

"Storilci oziroma nasilneži te vsebine zapakirajo v na prvi pogled otroško vsebino verjetno zato, ker je njihov namen strašiti otroke. Težko je reči, kdo stoji za takšnimi objavami, verjetno pa gre za ljudi, ki imajo določene težave in občutijo zadovoljstvo ob tem, da povzročajo trpljenje drugim. V nekaterih primerih gre verjetno tudi za najstniško postavljanje pred vrstniki in provociranje, pri čemer pa se ne zavedajo, kakšne posledice imajo njihova dejanja," je dejal Puschner. 

Spomnil je, da je bil pred časom v tujini velik problem z risankami Pujse Pepe. "Različni avtorji so naredili satirične verzije risank, kjer so glavne like ubijali in obglavljali. In te risanke so YouTubovi algoritmi začeli prikazovati otrokom. Si lahko predstavljate, kaj je to pomenilo za majhnega otroka, ki je videl, kako je njegov priljubljeni lik izgubil glavo, iz njega pa je škropila kri? V Sloveniji smo se temu zaradi jezika sicer ognili, je pa nekaj Slovencev posnelo čez nekatere risanke Pujse Pepe glasove, ki preklinjajo, žalijo in podobno. To pomeni, da se ne moremo zanašati na majhnost in nezanimivost slovenskega jezika in so otroci ravno tako ogroženi," je opozoril. 

Kako naj starši obvarujejo svoje otroke pred takšnimi vsebinami?

Gledanje nasilnih in grozljivih posnetkov lahko negativno vpliva na otroke, mladostnike, pa tudi odrasle. Družbena omrežja pa so polna takšnih, pogosto prikritih vsebin, včasih uporabniki v objavah samo govorijo o denimo tem, kako si zadati poškodbo in podobno. Vendar že to lahko vpliva na otroke in mladoletnike, še posebej če so že tako v stiski. "Raziskave so pokazale, da lahko izpostavljenost samopoškodovanju ali samomoru na družbenih omrežjih v prihodnosti privede do samopoškodovanja ali samomora. Ta tako imenovana 'okužba samomora' je poznana še iz časov pred iznajdbo družbenih medijev," je za avstralski ABC News dejala Alexandra Martiniuk iz Univerze v Sydneyju. "Pri izvajanju Safe.si delavnic po osnovnih in srednjih šolah nam učenci redno pripovedujejo o različnih primerih bolj ali manj strašljivih ali grozljivih posnetkov in objav, ki krožijo med njimi. Takšni posnetki so problem tudi pri nas, čeprav se o njih v javnosti prav veliko ne govori," je dejal Puschner. 

Kaj naj starši storijo, če je njihov otrok videl takšne grozljive posnetke? "Najprej naj se z otrokom pogovorijo o tem, kar je videl, in ga pomirijo. V primeru psihičnih težav pa naj ne odlašajo z iskanjem strokovne pomoči," je povedal Puschner. 

Družbena omrežja imajo sicer starostne omejitve, ki bi jih morali spoštovati. Večina ima mejo za uporabo postavljeno pri 13 letih. A pogosto jih otroci, nekateri tudi ob podpori staršev, začnejo uporabljati že prej. Bodisi tako, da vsebine spremljajo prek profila staršev, ali pa si ustvarijo svoj profil, a se zlažejo glede starosti. "Kdaj je otrok zrel za uporabo družbenih omrežij, je odvisno od njegovega razvoja, skoraj zagotovo pa čim kasneje. Dve ključni zadevi, ki ju moramo razumeti pri uporabi družbenih omrežij, sta, da se moramo zavedati pomena lastne zasebnosti in jo znati čuvati in da so virtualna okolja družbenih omrežij pravzaprav javni prostor, kjer ne moremo nadzorovati, kje vse se bodo naše objave pojavile – to velja tudi za zaprte kroge spletnih prijateljev. Hiter pregled objav na družabnih omrežij nam pokaže, da se številni odrasli tega ne zavedajo," je opozoril Puschner.