FOTO: Več tisoč vernikov na Brezjah

V Katoliški cerkvi se danes spominjajo Marijinega vnebovzetja, ki je največji Marijin praznik in v slovenski verski tradiciji močno zakoreninjen. Slovesnosti so potekale že na predvečer praznika, po mnogih slovenskih cerkvah je slovesno predvsem danes. Ljubljanski nadškof Alojz Uran je vodil mašo  v romarskem središču na Brezjah.

Slovenski škofje bodo sicer pri mašah na praznik Marijinega vnebovzetja oz. veliki šmaren obnovili posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar so prvič storili leta 1992. Napovedali pa bodo tudi osrednji pastoralni dogodek Cerkve na Slovenskem v prihodnjem letu, in sicer slovenski evharistični kongres, ki bo 13. junija prihodnje leto v Stični, so sporočili s Slovenske škofovske konference (SŠK).

V ozadju dolgotrajna kriza vrednot

Ljubljanski nadškof Alojz Uran je na slovesnosti na Brezjah vernikom dejal, da je za pravo in učinkovito reševanje krize treba poiskati njene vzroke. V ozadju je po njegovem mnenju dolgotrajna kriza vrednot, ki so za osebno in družbeno življenje nujno potrebne, kot so poštenost, pravičnost in enakopravnost.

V največjem slovenskem romarskem središču, kjer vsako leto 15. avgusta pripravijo slovesnost, se je letos po ocenah brezjanskega romarskega urada zbralo nekaj več kot 4000 ljudi. Kot je pojasnil predstavnik Turističnega društva Brezje Franci Dežman, so romarji prišli s 1600 avtomobili in tremi avtobusi.

Uran je v nagovoru vernikom omenil globalno ekonomsko in socialno krizo, ki je zajela tudi Evropo in Slovenijo. Ta nam po njegovih besedah pokaže, kako smo v dobrem in hudem odvisni drug od drugega. Propadanje podjetij, brezposelnost, razkorak med bogatimi in revnimi ter napoved pandemije nove gripe v ljudeh povzročajo strah, negotovost in stisko, je dejal nadškof. To pa lahko po njegovem mnenju pomaga premagovati Marija. Kot je poudaril, človek ni gospodar svojega življenja in sveta, v katerega je postavljen, marveč njegov začasni oskrbnik.

"Sedanja gospodarska kriza nas poziva, da mislimo na druge. Nimamo pravice skrbeti samo zase, ampak tudi za skupno blaginjo, skupno dobro, skrbeti za to, da ne bo dobro samo meni, ampak vsakemu človeku," je v nagovoru vernikom v Petrovčah dejal mariborski nadškof pomočnik in administrator celjske škofije Anton Stres.

Murskosoboški škof Marjan Turnšek je zbranim vernikom v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Turnišču dejal, da se v zgodovini posameznika in družbe pojavljajo "obdobja, ko je iz posledic človeških odločitev mogoče jasno spoznati, da človek sam od sebe ni sposoben pravilno usmerjati razvoja, da bi bil v celostno korist vsakemu in vsem skupaj".  Čas finančne, gospodarske in socialne krize je po njegovem mnenju brez dvoma takšen. "Nove trume brezposelnih in strah za preživetje številnih med nami ob krivično nakopičenem bogastvu pri drugih so dovolj zgovorno pričevanje. Zgolj človeške moči in oblasti niso uspele ustvariti raja na zemlji, čeprav so ga obljubljale," je prepričan.

Novomeški škof Andrej Glavan, ki je maševal v romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja v župniji Čatež-Zaplaz, je zbranim romarjem dejal, da se "Evropa in z njo tudi Slovenija utapljata v hedonizmu, relativizmu, apatičnosti, brezbrižnosti, brezverstvu, novem poganstvu. Zdravilo za vse te bolezni, ki so bolj nevarne kot nova gripa in vse neozdravljive bolezni skupaj, je lahko le evharistija".

Koprski škof Metod Pirih, ki je maševal v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi, je v nagovoru vernikom poudaril predvsem pomen duhovnikov, brez katerih ne bi bilo Cerkve. "Res je, da so nekateri duhovniki zašli v težave in kakšne prestopke, kar je treba priznati in potem ukrepati. A takšni primeri v primerjavi s celotnim številom duhovnikov predstavljajo zelo majhno število. Velika večina duhovnikov so častivredne osebe, predane duhovniškemu poslanstvu," je prepričan.

Dela prost dan

Veliki šmaren sodi med najstarejše Marijine praznike, saj njegove prve omembe segajo pred 4. stoletje po našem štetju, sicer pa je papež Pij XII. versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil šele leta 1950, so zapisali na SŠK.

V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih in zlasti romarskih cerkva ter kapelic, kamor so ljudje na veliki šmaren v preteklosti veliko romali, navajajo na škofovski konferenci. Praznovanje velikega šmarna želi opomniti "tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna plat, tako zemeljsko kot večno".

15. avgust je v Sloveniji po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih, ki je bil sprejet leta 1991, tudi dela prost dan.