Nemci so glede reševanja Slovenije precej skeptični in ostri. Kot je poročal časnik Financial Times Deutschland, bo Slovenija verjetno šesta država, ki bo potrebovala pomoč Evropske unije. Poročali so, da je premier Janez Janša opozoril pred stečajem države: "Grozi nam insolventnost." Po Janševih besedah naj bi bilo zadolževanje na finančnih trgih v tem trenutku "praktično nemogoče".
V drugem četrtletju se je gospodarstvo v Sloveniji na letni ravni skrčilo za 3,2 odstotka. To pa je več, kot so pričakovali strokovnjaki, so pisali v časniku. Prav tako so poročali, da je generalni sekretar OECD Angel Gurria pozval Slovenijo, naj najprej sama naredi vse potrebno za zmanjšanje primanjkljaja. Šele ko se trgi ne bodo odzvali, bo čas za prošnjo za pomoč, je dejal.
Časnik je še kritično pisal, da je Janševa napoved, da bo država rabila pomoč, notranjepolitično nemotivirana, saj se koalicijske stranke ne morejo zediniti o reformah. Od leta 2008 pa se je dolg podvojil. Kot je še pisalo v časniku, je težava tudi v tem, ker se koalicija in opozicija ne uspeta dogovoriti o vpisu zlatega pravila v ustavo. "Vsaka slovenska vlada bo še vedno bolj socialna kot najblažja navodila trojke," še povzemajo Janšo.
Slovenija gre v smeri Italije
Z Italijo pa je Slovenijo primerjal drugi nemški časnik Süddeutsche.de. Kot so zapisali, je bila mala Slovenija prva država, ki je po širitvi Evropske unije sprejela evro. Takrat so jo evropske članice videle kot pridno in stabilno državo, so pisali in dodali, da je od takrat, s slabitvijo evra, država na poti proti podobnim razmeram, v katerih se je znašla Italija.
Ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, je bila ekonomska rast 3,6-odstotna, brezposelnost pa pod evropskim povprečjem. Državi je šlo dobro, posojila je bilo enostavno dobiti. Kriza pa je Slovenijo ujela nepripravljeno, so poročali v časniku. Zmanjšalo se je število investicij in končal se je gradbeni bum. Ostale so slabe terjatve in dve oslabljeni banki, katerih večinski lastnik je bila država: Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM). Obe finančni instituciji imata zdaj slabe terjatve. Od takrat se povečuje javni dolg, ki je pred krizo leta 2007 znašal 22 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), zdaj pa je že skoraj 48 odstotkov.
Süddeutsche.de je tudi poročal, da je Janša junija javno dejal, da bo Slovenija potrebovala pomoč. Potem pa je vzel besede nazaj in dejal, da je s tem želel le zbuditi opozicijo, so še pisali v časniku. Konec julija so po navedbah nemškega časopisa slovenski mediji poročali o govoricah, da bo država potrebovala pomoč. A je finančni minister Janez Šušteršič to zanikal. Država naj bi bila sposobna sama rešiti težave. Šušteršič ostaja zvest ambicioznemu načrtu, da bo država znižala proračunski primanjkljaj za tri odstotke.
Makedonski ekonomist Vladimir Gligorov iz dunajskega inštituta za mednarodne gospodarske primerjave, ki ga povzemajo v časniku, pa meni, da je načrt zelo optimističen. Meni, da bi bilo iz ekonomske perspektive smiselno, če bi Slovenija Mednarodni denarni sklad (IMF) ali evroobmočje zaprosila za podporo.
Največja napaka Slovenije je bil strah pred tujimi investitorji. Ti so interes izkazali večkrat. Zanimali so jih NLB, Telekom, Slovenske železnice, Pošta, zavarovalnice. A smo Slovenci vedno rekli ne. V imenu nacionalnega interesa. Država je tako ostala v lastniški strukturi več kot 50 podjetij, Slovenci pa smo bili zadovoljni, da država ni hitela s privatizacijo in razprodajo še iz prejšnje države ljube skupne lastnine. "V državi so se oklepali državne lastnine, kar je stvar mentalitete," je še povedal Gligorov in dodal, da si v Sloveniji ljudje želijo državo, ki bi poskrbela za vse. Brezposelnosti ljudje niso vajeni, je še dejal.
V časniku so še pisali, da bodo morali Slovenci zdaj spremeniti svoje razmišljanje. Brezposelnost je namreč po njihovih podatkih 8,2-odstotna in bo najverjetneje še rasla. Slovenci bodo morali varčevati na vseh področjih, v javnem sektorju, pri otrocih, brezposelnih, lokalnih skupnostih.
KOMENTARJI (695)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.