SDS najbolj priljubljena stranka

Ob prvi obletnici parlamentarnih volitev javnomnenjska raziskava Vox populi, ki jo je za Pop TV in Dnevnik opravila agencija Ninamedia, vlado kot uspešno ocenjuje 38,4 odstotka, kot neuspešno pa 56,4 odstotka vprašanih. Med strankami največjo podporo uživa opozicijska SDS.

Če bi bile volitve danes, bi tako največ, 24,4 odstotka vprašanih, glasovalo za SDS, največja vladna stranka SD pa sledi s komaj 16,7 odstotka. Na tretjem mestu je SNS s 6,4 odstotka glasovi, sledijo pa LDS (6,1 odstotka), Zares (5,7 odstotka) in DeSUS (5,3 odstotka).

Na lestvici najbolj priljubljenih politikov vodi predsednik republike Danilo Türk, za njim pa gospodarski minister Matej Lahovnik in evropski komisar Janez Potočnik. Premier Borut Pahor je na četrtem mestu, sledijo pa minister za razvoj Mitja Gaspari, predsednik Zbora za republiko Gregor Virant in ljubljanski župan Zoran Janković. Evropski poslanec Lojze Peterle se je uvrstil na osmo mesto, sledi pa mu predsednik SDS Janez Janša, ki je ta mesec na lestvici najbolj priljubljenih politikov najbolj napredoval.

Leto dni od zmage

Pred letom dni je na državnozborskih volitvah 21. septembra zmagala do tedaj opozicijska stranka Socialnih demokratov, ki jo je podprlo 320.248 oziroma 30,45 odstotka volivk in volivcev. Nekdanja največja vladna stranka SDS se je z 307.735 glasovi volivcev (29,26 odstotka) uvrstila na drugo mesto. V parlament so se uvrstili še Zares (98.526 glasov oziroma 9,37 odstotka), DeSUS (78.353 oziroma 7,45 odstotka), SNS (56.832 oziroma 5,40 odstotka), SLS in SMS (54.809 oziroma 5,21 odstotka) in LDS (54.771 oziroma 5,21 odstotka). Zunaj parlamenta sta ostali Nova Slovenija in Lipa, ki jima ni uspelo preseči štiriodstotnega parlamentarnega praga.

V skladu z volilnimi izidi je v poslanske klopi sedlo 29 poslancev SD, 28 poslancev SDS, devet poslancev Zaresa, sedem poslancev DeSUS ter po pet poslancev SNS, SLS in LDS. Za novega predsednika DZ so poslanci novega mandata izvolili Pavla Gantarja (Zares), za podpredsednike pa Mirana Potrča (SD), Franceta Cukjatija (SDS) in Vasjo Klavoro (DeSUS).

Po volitvah je Borut Pahor kot predsednik relativne zmagovalke volitev in tedaj najverjetnejši mandatar začel pogovore o sestavi nove vladne koalicije. Tudi na formalni ravni se je nadaljevalo sodelovanje s strankama Zares in LDS, s katerima so se Socialni demokrati pred volitvami povezali v tako imenovani levi trojček. Sodelovanje v novi vladni koaliciji je Pahor ponudil tudi dvema strankama dotedanje vladne koalicije, DeSUS in SLS.

Medtem ko so se Zares, LDS in DeSUS odločili za vstop v vladno koalicijo oziroma začetek pogajanj o koalicijski pogodbi, pa je SLS sklenila, da se bo v sedanjem mandatu preselila v opozicijske vrste. Predsedniki vseh štirih strank, Pahor, Gregor Golobič (Zares), Katarina Kresal (LDS) in Karl Erjavec (DeSUS) so nato podpisali koalicijski sporazum, ki naj bi predstavljal "odgovor na izziv časa, v katerega vstopamo, in obenem predstavlja vizijo razvoja, v kateri bo vsakdo imel možnost in priložnost za ustvarjanje dostojnega življenja".

Medtem je predsednik republike Danilo Türk 3. novembra Pahorja tudi uradno predlagal za mandatarja za sestavo nove vlade. Državni zbor ga je izvolil 7. novembra, in sicer z 59 glasovi za in 24 proti. Ministrsko listo pa je državni zbor podprl 21. novembra, s čimer je Slovenija dobila deveto vlado od osamosvojitve države.

Janša in afera Patria

Zadnje objavljene javnomnenjske raziskave pred parlamentarnimi volitvami so sicer napovedovale zmago dotedanje največje vladne stranke SDS, a se je v zadnjem tednu pred volitvami tehtnica prevesila v prid Socialnim demokratom. Razloge za takšen preobrat so politiki in politični analitiki iskali v različnih dejavnikih, od afere Patria do podpore, ki sta jo 'levemu trojčku' v zadnjem tednu pred volitvami izrekla nekdanji predsednik republike Milan Kučan in ljubljanski župan Zoran Janković.

Janša je vzrok za preobrat videl v 'velikem poku' iz Finske. Poleg tega pa je v tednu pred volitvami po njegovem mnenju prišlo do "izjemne mobilizacije na ideološki podlagi s strani t. i. tranzicijske levice, tudi tranzicijski velekapital se je preko svojih medijev izjemno angažiral".

Pahor pa je očitke o politični motiviranosti afere zavrnil in zagotovil, da so si socialni demokrati zmago na volitvah "prigarali sami s trdnim delom". Zato po njegovih besedah nikomur niso nič dolžni, niti posameznikom, ki so jih pred volitvami podprli.