Le previdno, ni vsaka lepa goba tudi užitna

Glede na to, da v slovenskih gozdovih raste približno 3000 različnih gob, od teh je 200 strupenih, se lahko kaj hitro zgodi, da v košaro zanesemo tudi takšno, ki bi jo bilo bolje pustiti v gozdu.

"Veliko zastrupitev je takih, da zamenjajo recimo zajčke z rdečelistkami ali zajčke z raznimi kolobarnicami, ki so strupene, to so pa tiste t. i. nore gobe po domače, s temi se pa kar zastrupijo," pravi Slavko Šerod, predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor.

Približno 30 gob, ki jih najdete na naših tleh, je smrtno strupenih. "Tukaj na plakatu imamo nekaj smrtno strupenih gob, recimo najbolj znana je zelena mušnica, pa koničasta mušnica. Tole lahko zamenjamo recimo s kukmaki, kar se je v Sloveniji že zgodilo, tole pa s kako golobico. Dobro je pogledati, kaj ima goba pod klobukom, ker tiste gobe, ki so strupene, imajo večinoma lističe, med temi, ki imajo cevke, se pravi med cevarkami, pa ni ne vem kako zelo strupenih gob," svetuje Šerod.

Z zeleno mušnico sta se letos zastrupili dve osebi, smrtnih primerov k sreči nismo imeli, čeprav je za smrt odraslega človeka dovolj zgolj ena. Slabost, bruhanje in driska se po zastrupitvi s to gobo pojavijo šele po šestih do dvanajstih urah od zaužitja. "Obvezno je treba v bolnišnico in takrat je ključna količina gobe, ki smo jo pojedli," nadaljuje Šerod.

V nekaterih primerih so lahko strupene tudi gobe, ki so sicer užitne, saj se na določenih področjih, tudi v Sloveniji, v njih lahko kopičijo težke kovine, saj gobe vsrkajo strupe iz okolja, opozarja sogovornik.

"Recimo eno takih je šaleški bazen, pa Mežiška dolina, tam je močna industrija in tam je zelo veliko težkih kovin, vse to preide v gobe. Pred leti so v Inštitutu Erico ugotovili, da lahko na Koroškem nabirajo največ 10 dag šampinjonov oziroma kukmakov na teden, tako je obremenjeno okolje tam,"  zaključuje Šerod. 

Zato velja zlatemu pravilu, da nabirajte le tisto, kar res poznate, dodati še zmernost.