Tudi užitne gobe so lahko strupene, če jih uživamo prepogosto

Tudi specialist za gobe iz Gobarskega društva Kranj Bojan Arzenšek je opazil bahavost ljudi na družbenih omrežjih, ki ne skrivajo obilnega izkupička, nabranega v gozdu. Vendar je realno stanje  v gozdu malce drugačno, nam je pojasnil: "Če si prvi na terenu ali je teren bolj skrit, se da nabrati ogromne količine gob. Tudi na določenih mestih rastejo kot nore in se populacija gob v dveh, treh dneh obnovi, tako da ni problema napolniti košaro ali dve. A to se dogaja vsako leto. Zdaj je to bolj vidno zaradi družbenih omrežij, včasih pa si se pohvalil zgolj v krogu svoje vasi."

Vsekakor pa je v letošnjem letu več jesenskih gobanov (boletus edulis) na višje ležečih predelih – nad 1000 metrov nadmorske višine. "So pa bili pogosti celo na 1500 metrov nadmorske višine. V nižinah je bilo do zdaj slabše, vendar imamo še vsaj en mesec sezone pred vrati in se stanje spreminja iz dneva v dan," je napovedal Arzenšek.

'Vroče oziroma toplo vreme v višjih legah je pripomoglo, da je bila razrast podgobja obilna'

Zanimalo nas je, kako to, da je toliko gob, ko pa je letos narava skoparila s padavinami in smo bili priča izrazito sušnemu obdobju? Arzenšek je razložil, da je za razrast podgobja odločilno vreme v aprilu in maju, ki vremensko nista bila pretirano slaba: "Ključno je bilo, da nismo imeli močne podhladitve. Seveda pa količina padavin v jesenskem času vpliva na številčnost gob. Vroče oziroma toplo vreme v višjih legah je pripomoglo, da je bila razrast podgobja obilna, pa tudi na teh legah se ni tako močno poznala suša. Ključna je tudi temperatura zemlje in čim višja je, boljše je (ob zadostni vlagi in do temperature okoli 25 stopinj Celzija). Prav to se je zgodilo letos v višje ležečih predelih."

Katere gobe v tem obdobju predvsem razveseljujejo gobarje? Odgovor seveda ni veliko odkritje tople vode. Vsi prisegajo predvsem na jurčke (jesenski, poletni, borov in črni goban), se je nasmejal Arzenšek: "Druge gobe jih bolj malo zanimajo. Tu in tam se dobijo orjaški dežniki (macrolepiota procera), pa borovi glivci. Lisičke so obilno rasle v juliju, a jih je mogoče še vedno najti."

'V Sloveniji raste vsaj 100 vrst, ki so res dobre, s strupenimi pa je tako, da je vse odvisno od količine zaužitega strupa ali gobe'

Nekateri stopijo korak dlje od jurčkov in lisičk ter opevajo tudi polstenke, dede, turke, golobice, sirovke, lupljivke, kolobarnice in mušnice. "Skratka, v Sloveniji raste vsaj 100 vrst, ki so res dobre, uradno pa je od več kot 3000 vrst užitnih okoli 1000 vrst," je izpostavil naš sogovornik in dodal, da bo za izkušene gobarje sezona še dolga – tja do zmrzali – za običajne pa se bo zaključila kmalu po 15. oktobru.

Kako pa je s strupenimi gobami? Mnogi poznajo zgolj rdečo, zeleno in druge mušnice, a gob, ki povzročajo zdravstvene nevšečnosti ali celo smrt, je več.

Rdeča mušnica (amanita muscaria) je strupena vrsta, vendar ne sodi v skupino smrtno nevarnih gob, kamor pa se uvršča zelena mušnica. Poleg nje so smrtno strupene tudi koničasta mušnica, poljska koprenka, najlepša koprenka, obrobljena kučmica, navadna podvihanka in še 15 drugih redkejših vrst, je izpostavil Arzenšek. "S strupi je tako, da je vse odvisno od količine zaužitega strupa ali gobe. Tako so se leta 1999 z do tedaj užitno zelenkasto kolobarnico zastrupili v Franciji, ker je bilo uživanja te vrste v mesecu dni enostavno preveč. Strup se je kopičil in prišlo je do treh smrtnih primerov. Zato je prav, da gob ne uživamo prepogosto, saj se tudi v užitnih gobah kopičijo težke kovine ali tvorijo nestabilni strupi," je svetoval.

Zanimalo nas je, ali obstajajo užitne gobe, ki so podobne denimo rdeči in zeleni mušnici ter jih zato lahko zamenjamo? Rdeča mušnica ima dvojnika v cenjeni užitni gobi karžlju (knežja mušnica, amanita caesarea), zelena mušnica pa v zelenih golobicah. Če gobe dobro poznaš, je sicer zamenjava po besedah Arzenška nemogoča. Če si površen in prehiter, pa lahko hitro pride do napake. "Gobji strupi delujejo različno hitro in na različne organe. Manj nevarne gobe nas na zastrupitev opozorijo že po uri ali dveh, zelena mušnica po dnevu ali dveh, poljska koprenka pa celo po dveh tednih. Dalj časa je strup v telesu, slabše je. Običajni znaki so slabost in siljenje k bruhanju. Pri težjih zastrupitvah pa tudi rumenica (odpovedovanje jeter)," je pojasnil Arzenšek in dodal, da več o tej tematiki razlagajo avtorji gobarskih priročnikov, ki jih je v Sloveniji kar nekaj.

Prav zato, ker lahko gobe lahko zamenjamo, moramo nabirati le tiste, ki jih poznamo. Da bi gobarili zgolj s pomočjo priročnikov in knjig, običajno na začetku ni dovolj. Res pa je, da brez tovrstne literature ne bi mogli napredovati, je izpostavil sogovornik: "Zavedati se morate, da v njih ni vseh gob, ki rastejo v bližnjem gozdu. Tu si običajno pomagamo s tujo literaturo. Pred tednom ali dvema so na travnikih pognali kukmaki in bližnji sorodniki kukmakovci. Oboji so sicer užitni, a so rožnolistni kukmakovci (leucoagaricus leucothites) zares slabi – lahko bi napisal slabši od trave. In tu se je delala neusodna zamenjava že pred desetletji, kjer smo ravno pri nas dokazali neškodljivost kukmakovcev (testiranje v živo z mišljenjem, da jemo užitne kukmake)."

Najboljše gobarsko znanje se običajno prenaša iz roda v rod, so pa tudi gobarska društva in razstave gob pravi naslov za pridobivanje znanja o teh gozdnih dobrotah. "Vsekakor svetujem, če se ne nameravate posvetiti gobam v večjem obsegu, ostanite pri jurčkih. Tisti s pedigrejem še pri lisičkah, dežnikih, turkih, bisernicah in golobicah. Pa bo dovolj," je priporočal Arzenšek.

Ljudje v gozdu prevračajo gobe, ker jih zamenjujejo z jurčki

Za nabiranje gob veljajo predpisi in omejitve. Posamezni obiskovalec gozda lahko kot rekreativni nabiralec za lastne potrebe nabere dnevno največ dva kilograma gob. Prekomerno nabiranje namreč škoduje tako gozdnim rastlinam in glivam kot tudi celotnemu gozdnemu ekosistemu, na kar je v sredo spomnilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), o čemer smo poročali.

Bojan Arzenšek veliko hodi po gozdu, zato so mu napake – koliko in kako ljudje nabirajo gobe – vse prej kot tuje. Teh napak je precej, je poudaril. Poznavalci so najbolj občutljivi na prevračanje gob, kar ljudje storijo, ker jih zamenjujejo z jurčki. "Na primer, rjavoklobučna kocasta kolobarnica (tricholoma vacinum) je pogosta tarča neizkušenih gobarjev. Ob tej temi moram navesti, da je gobe potrebno prenašati v zračni trdni embalaži – košari. Plastične vrečke ne sodijo v gozd, tu pa tam se kakšna potem pojavi kot smet. Se pa organizirani gobarji pogosto odpravimo v gozd z dodatno vrečko, ki služi pobiranju smeti, predvsem pločevink, ki jih je ob poteh več. Sam imam občutek, da za to niso krivi gobarji, ampak drugi obiskovalci gozda ali poti, ki tako mečejo slabo luč na vse. Pa pustimo okoljsko problematiko. Gobarjenje naj bo rekreacija, kjer je glavni rek 'Hodi počasi'. Le s tem lahko opazimo določene vrste, ki se drugače skrivajo. Proti skrivanju nam pomaga tudi gobarska palica, da nežneje pobrskamo po rastju," je svetoval.

Od 200 do 400 evrov za prekrškarje

Globo od 200 evrov do 400 evrov za preveč vnete nabiralce – tiste posameznike, ki iz gozda odnesejo več kot dva kilograma gob, pa tudi gozdnih sadežev oz. plodov in mahov – določa Zakon o gozdovih, so nam pojasnili predstavniki MKGP.

Ali nabiralci gozdnih dobrin spoštujejo dovoljene količine, lahko poleg gozdarskih inšpektorjev preverjajo tudi inšpektorji za varstvo okolja in nadzorne službe za varstvo parkov. "Ob intenzivni rasti gob gredo gozdarski inšpektorji v gozd in nadzirajo gobarje na katere naletijo ob terenskem obhodu," so razložili na MKGP.

Gozdarski inšpektorji so letos že pričeli z nadzorom, in sicer v septembru. Osredotočili so se na področja, kjer so gobe začele intenzivno rasti. "Do zdaj kršitve niso bile ugotovljene," so sporočili z ministrstva.

Bojan Arzenšek pa je za konec spomnil, da so gobe tudi okras gozda, zato uživajmo ob pogledu nanje. "To lahko vidite pri živo pisanih oranžnih latvicah (aleuria aurantia), pa tudi pogostih in užitnih macesnovih lupljivkah (suillus grevillei) in verjetno enih najlepših, a strupenih rdečih mušnicah."