Lovro Benedičič je dopoldne ravno prišel z nočne intervencije na Krasu, kjer je v sklopu PGD Kropa pomagal tudi prejšnje dni. "Takoj, ko smo prišli, se je ogenj širil proti hišam, ki smo jih ubranili. Nato je bila večina noči mirna."
Na tako zahtevni misiji sicer še ni bil, pravi, čeprav je v gasilstvu 15 let. Kraški teren je res zelo poseben, opisuje posnetek, ki je nastal višje v gozdu. "Do ognja se zaradi terena ni dalo dostopiti s cevmi. Če bi jih vlekli tam čez, bi vse predrli in razrezali." Benedečič ob tem poudarja, da se na ostrih skalah gasilci lahko resno poškodujejo.
Ko je bilo najbolj hudo, nismo snemali, pove med brskanjem po telefonu. "Takrat le gasiš ali bežiš, bori so suhi kot poper, plameni so se dvigali 20 metrov nad krošnje, veter je udaril, ko smo najmanj pričakovali," se bridko nasmehne. Kot bi na to območje padale bombe, opustošenje, ki ga pušča požar, slikovito opiše s pomočjo posnetka drona. "To ni slaba kvaliteta posnetka, ampak je tako zadimljeno, da se ne vidi popolnoma ničesar. To, kar je videti na prvi pogled kakor hiše, je pogoret gozd. Te bele pike so kupi vej, ki so zgorele. To linijo so branili Radovljica, Železniki, Jesenice. Kropa in Lesce smo bili nižje. Kot vidite, je vse zgorelo. Točno se vidi, kje so ogenj ustavili ..."
Zaradi neesplodiranih granat in bomb je ena ključnih taktik gašenje z utrjenih poti, razkriva. "Tukaj je bilo vse zaraščeno. Na srečo so imeli domačini tudi neke zemljevide, kjer je bilo označeno, kje naj bi bila ta minska polja. Še vedno pa so nam svetovali, naj gledamo pod noge."
Pa tudi okoli sebe, opiše sinočnjo prigodo, ko so z dronom opazili ogenj blizu manjšega objekta. "Domačini so nam nato naknadno povedali, da je nek, sedaj že pokojni, gospod zbiral streliva in jih zlagal na kupe. Potem je prišel specialist za odstranjevanje eksplozivnih sredstev in nam ukazal, naj se čim prej umaknemo." Kljub resnosti situacije, se gasilci na terenu radi pošalimo, ker če pade morala, je konec, pravi. Vsa požrtvovalnost pa je naposled poplačana, zaključi svojo izkušnjo.
"Ko si enkrat 18 ali 20 ur na terenu, izmučen, izčrpan, se pelješ nazaj domov, vidiš, kako ob cesti stojijo ljudje, otroci mahajo, pozdravljajo ... To ti res da občutek, da veš, da se je vse skupaj splačalo in si pripravljen, da se vrneš in znova pomagaš."
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.