Kakovost zraka v času kurilne sezone se v Sloveniji poslabša, kar pušča posledice predvsem na zdravju ljudi. Glavna vzroka za slabšo kakovost zraka v tem obdobju sta nepravilno kurjenje in uporaba zastarelih malih kurilnih naprav.
V zimskem času se tako poveča predvsem vrednost koncentracija delcev PM10, glavni krivec za to preseganja dnevnih vrednosti teh delcev pa so predvsem individualna kurišča, poleg tega pa tudi promet in industrija, a v manjšem delu.
Janja Turšič z Urada za stanje okolja na Agenciji RS za okolje (Arso) je na novinarski konferenci sicer poudarila, da letna mejna vrednost v Sloveniji ni presežena, preseganja dnevne mejne vrednosti pa se pojavljajo izključno v hladni polovici leta. A pri tem moramo dodati, da je dovoljeno število preseganj dnevne mejne vrednosti preseženo na večini merilnih mest v dolinah in kotlinah celinske Slovenije, medtem ko na Primorskem to število ni preseženo. Najvišje dnevne vrednosti delcev se v zadnjih letih merijo v Zagorju in Celju, najnižje pa na Primorskem.
Glavni izpusti delcev PM10 so povezani z rabo goriv v gospodinjstvu in storitveni dejavnosti. Če primerjamo med sabo industrijo med letoma 2000 in 2016, so se izpusti zmanjševali in tako predstavljajo 15 odstotkov, medtem ko so se izpusti pri rabi goriv v gospodinjstvu povečevali in so v letu 2016 predstavljali skoraj 70 odstotkov, še pravi Turšičeva.
Če kurimo les, ki je pravilno sušen, privarčujemo gorivo, manj onesnažujemo zrak in varujemo svoje zdravje
S pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa zmanjšamo izpuste delcev in drugih škodljivih snovi. Za pravilno kurjenje mora biti kurilna naprava pravilno vgrajena, les mora imeti čim nižjo vlažnost oziroma drva morajo biti zračno suha, ter polena primerne velikosti, kar pomeni premer osem centimetrov in 30 centimetrov dolga. Prav tako strokovnjaki opozarjajo, da v malih kurilnih napravah ne smemo kuriti plastike, obdelanega lesa, oblačil in drugih odpadkov.
Več o tem, kako pravilno kurimo z lesom, si lahko preberete tukaj.
Onesnaženost zraka močno vpliva na zdravje ljudi
Posledice onesnaženosti zraka so vidne na zdravju ljudi, kažejo se predvsem kot bolezni dihal in obtočil, bolezni živčevja, presnovne bolezni, negativne posledice pa so vidne tudi v nosečnosti, gre predvsem za nizko porodno težo in prezgodnje rojstvo. Med najbolj ogrožene spadajo kronični bolniki, otroci, starejši in fizično aktivni na prostem.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je leta 2012 v svetu zaradi onesnaženosti zraka umrlo kar 3,7 milijona ljudi, kar predstavlja 6,7 odstotka vseh smrti. Leta 2013 je Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) proglasila delce PM10 za rakotvorne, povzročajo namreč raka na pljučih, obstaja pa tudi povezanost z nekaterimi raki mehurja.
Leta 2010 je bilo izračunano, da je v Evropi okoli 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim zračnim onesnaževalcem, kot so trdi delci PM10. Istega leta je bilo izračunano, da v Evropi na leto umre od 40.000 do 130.000 ljudi zaradi onesnaženosti zraka, tudi zaradi individualnih kurišč, ki so drugi najpomembnejši onesnaževalec zraka, pa je na novinarski konferenci dodala Simona Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Raziskave kažejo še, da se tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 poveča za 30 odstotkov pri tistih, ki živijo do 100 metrov od prometnice v primerjavi s tistimi, ki so od nje oddaljeni 200 metrov ali več. Otroci, ki živijo v bližini prometnih cest, pa imajo 1,2-krat večje razmerje obetov, da bodo zboleli za astmo ter vnetji ušes in grla v primerjavi s tistimi, ki živijo oddaljeno od prometnih cest.
KOMENTARJI (69)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.