Kurilna sezona se je začela: kako izbrati pravi energent?

Topli dnevi so se, kot kaže, poslovili, saj mraz že nekaj dni vztraja v naših krajih. Ponekod so že začeli kuriti, drugi pa že razmišljajo o tem. Pred začetkom kurilne sezone je sicer treba postoriti številne stvari, na katere nikakor ne smemo pozabiti. Bojan Žnidaršič, energetski svetovalec iz Vitra Cerknica, svetuje vsem lastnikom, naj se miselno pretransformirajo v toplo vodo. ''Začnejo naj pri ogrevalni napravi, torej kotlu, in potem potujejo po sledeh tople vode vse do radiatorjev. Preverijo naj vse ventile, nastavijo gorilce, očistijo dimnik in pometejo kurilnico, prav tako naj pregledajo odtočne črpalke.'' Žnidaršič vsem svetuje tudi monitoring, da si pišejo, kaj so na ogrevalnem sistemu spremenili, opazili, kaj bi bilo treba zamenjati in koliko energenta porabijo na leto.

Če opazijo, da za ogrevanje porabijo ogromno denarja, naj se odločijo za zamenjavo oziroma prenovo. A kateri energent izbrati? Kateri je najprimernejši, najbolj ekonomičen, okolju najprijaznejši?

"Ogrevanje prostorov je izrazito individualno, vezano na stavbo in družino, kako družina živi in v kakšni stavbi," pojasnjuje Žnidaršič in dodaja, da je izbira energenta posledično vezana tudi na regijo, kjer nekdo živi. "Primorska regija, tam, kjer je vroče, ima zelo ugodno klimo, saj nas poleti hladi, pozimi pa greje. V gozdnatih predelih, npr. na Notranjskem, se tradicionalno ogrevajo na les. Pomurska ravnina ima zelo visoko podtalnico, tako so tam priljubljene toplotne črpalke voda voda. V mestih, kjer imajo toplarne, kot so Velenje, Ljubljana, Kočevje, je zanimivo oziroma poceni ogrevanje s toplarne, daljinsko ogrevanje. Kjer je plinska napeljava, je, v smislu cene, investicije in stroškov atraktiven mestni plin. IR-paneli so zanimivi vsepovsod," pojasnjuje energetski svetovalec.

Zato je, kot poudarja, izbira ogrevalnega sistema izrazito individualna, čeprav opaža, da ima pri odločanju za določen energent velik vpliv tudi tradicija. Kjer se tradicionalno ogrevajo z lesom, ne zamenjajo energenta, ampak samo kotel oziroma kotlu dodajo zalogovnik tople vode, torej sistem dograjujejo, ga ne spremenijo. Žnidaršič tudi opaža, da nafta pospešeno odhaja, prihajajo pa toplotne črpalke, v vzponu so tudi IR-paneli, tudi zato, ker je inštalacija enostavna, ni potrebnih nobenih gradbenih posegov, investicija je poceni (5000 za stanovanjsko hišo) in imajo izjemno dobro regulacijo.

Prav regulacija je pri ogrevanju izjemno pomembna, pojasnjuje Žnidaršič in še enkrat izpostavi IR-panele, ki imajo po njegovem mnenju "absolutno najboljšo regulacijo, saj imajo regulator v vsakem prostoru in se vsak prostor krmili sam zase". V zadnjih 50 letih smo v ogrevalnih sistemih sicer velik napredek dosegli še s tem, da smo šli na centralno regulacijo, poudarja Žnidaršič. "V enem prostoru imate termostat in regulirate vse prostore. Ampak to je slabša varianta."

"Tipičen element lokalne regulacije je termostatski ventil na radiatorjih. Ko je v prostoru vroče, se ventil zapre, kotel v kurilnici pa še vedno dela. Predvsem pri starih pečeh je bilo tako, da kolikor polen si vrgel v kotel, tako vroče je bilo, ko polen ni bilo več, je bilo hladno. Potem pa se je prav pri polenih začelo hitro uvajati hranilnik tople vode, ki je postal energetski center v kurilnici. Toplota iz kotla gre v hranilnik tople vode in tam čaka, je kot skladišče. Voda za ogrevanje in sanitarno vodo se nato jemlje iz skladišča in je regulacija izjemno boljša," razloži.

Imajo pa vsi energenti svoje prednosti in slabosti. Če imate ogrevanje na nafto, potrebujete prostor za cisterno, če se ogrevate na drva, potrebujete prostor za sušenje drv, nekateri energenti potrebujejo dimnik, ki ga je treba tudi čistiti, pri nekaterih energentih je treba nastaviti grelce, CO2. Torej, vsak energent ima svoje prednosti in slabosti.

Večina ljudi je sicer prepričana, da ima največ prednosti in najmanj slabosti ogrevanje na lesno biomaso, hkrati pa je omenjeno ogrevanje, po njihovem mnenju, tudi okolju najprijaznejše. Z zadnjo trditvijo se v večini strinja tudi Žnidaršič.

Slovenija je namreč bogata z lesom. Pri nas vsako leto zrastejo štirje kubični metri lesa na prebivalca, posekamo pa le dva. Lesa imamo torej v izobilju. "Les je CO2 nevtralen in dober energent," se strinja Žnidaršič in hkrati poudari, "da to le ob predpogoju, da les gori v dobrih kotlih (s podpihom, ki imajo lambdo sondo), ki zagotavljajo visoke izkoristke, kar je ključno, dobro izgorevanje in ki imajo vgrajen hranilnik tople vode in kurijo suha drva". Pri lesni biomasi je namreč največji problem vlaga, zato je treba zagotoviti suha drva, suhe pelete in suhe sekance, še opozarja.

Kaj je torej okolju najbolj prijazno, najboljše in najbolj ekonomično? Vsak ima svoje prioritete, želje in zmožnosti, torej naj se vsak greje tako, kot njemu ustreza, pa naj gre za les, nafto, plin ali elektriko.