Korak naprej k parkirišču pod tržnico

Ljubljanski svetniki so podprli akt o javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo garažne hiše pod osrednjo tržnico, ki je podlaga za pripravo javnega razpisa. Medtem ko nekateri menijo, da garažna hiša na tem mestu ni potrebna, da za vse dele projekta ni javnega interesa in da je akt preveč ohlapen, so drugi prepričani, da bo to pridobitev za mesto.

Poleg izgradnje podzemne garaže sta predmet javno-zasebnega partnerstva tudi ureditev Vodnikovega trga nad njo in dograditev Mahrove hiše. Projekt pa se lahko razširi z gradnjo garaže pod Krekovim trgom in ureditvijo trga.

Večina svetnikov ni podprla predloga za umik obravnave akta z dnevnega reda, ki ga je predlagala Mojca Kucler Dolinar (NSi). Kot je pojasnila, namreč obstaja vrsta pomislekov – od arheoloških, etnoloških, arhitekturnih do pravnih in ekonomskih. Tudi mnenje ministrstva za finance po njenih besedah kaže na vsebinsko in pravno nedodelano obliko predlaganega akta. V mnenju namreč navajajo, da več določb ni natančno opredeljenih in da iz akta izhaja, da zasebni partner ne bo opravljal storitev v javnem interesu, kar nakazuje, da gre tu za javno naročilo.

Po mnenju Mete Vesel Valentinčič (DeSUS) odprta vprašanja ključne odločitve prelagajo na pogodbo med partnerjema. Zato je predlagala, da bi mestni svet k pogodbi med javnim in zasebnim partnerjem, ko bo pripravljena, dal soglasje. Svetniki so o njenem predlogu glasovali, a ga niso podprli.

Tudi sicer se je razprava vrtela okoli javnega interesa. Svetnik Zelenih Slovenije Miha Jazbinšek se je vprašal, kakšna javna služba bo v prizidku Mahrove hiše, zasebni hotel namreč po njegovem mnenju ne more biti v javnem interesu.

Medtem ko nekateri menijo, da je gradnja garaže zaradi bližine drugih parkirnih hiš nepotrebna, je po besedah Slavka Ziherla (LDS) javni interes v tem primeru to, "da dobimo še lepšo in bolj urejeno tržnico, da dobimo tudi urejeno okolico, da Mahrova hiša dobi novo funkcijo in novo podobo".

Metka Tekavčič (SD) je opozorila, da v samem aktu opredelitve javnega interesa ni, da je samo v obrazložitvi. Sicer pa večina ljudi v mestu po njenih besedah projekt podpira.

Tudi po mnenju Mirka Brnič Jagra je pri aktu ogromno odprtih vprašanj, med drugim glede Krekovega trga, o katerem se bo lahko oblast "samovoljno odločila". Pozval je, da se izdela investicijski program, ki bi ga obravnaval mestni svet.

Na očitke, ali so akt pripravili po kopitu Stožic, je Roman Jakič (Lista Zorana Jankovića) odvrnil, da so ga pripravili na podlagi zakona. Kot poudarja, akt opredeljuje vse obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire in tudi nadzor nad projektom.

Svetniki, ki so aktu nasprotovali, so zagovornike opominjali tudi na protest, ki ga je pred začetkom današnje seje pripravila Civilna iniciativa Tržnice ne damo.

Akt je podlaga za pripravo javnega razpisa, na podlagi katerega bodo po besedah župana Zorana Jankovića zasebnega partnerja izbrali predvidoma jeseni. Takrat bi se lahko, kot napoveduje, začela gradnja, gradbeno dovoljenje pa sicer še ni pravnomočno.