Pomoč, za katero lahko ob odstranjevanju posledic poplav prebivalci prizadetih območij zaprosijo že v tem trenutku, je dostopna prek Karitasa in Rdečega križa, kjer so zbirali donacije, vsaki organizaciji po pet milijonov pa je donirala tudi država. Posameznik lahko za poplavljeno klet dobi 500 evrov, za uničenje celega objekta 3000 evrov. Poleg tega so že na vrsti tudi zavarovalnice, in sicer tudi za povrnitev stroškov za čiščenje. "Pomemben delež škodnih zahtevkov je recimo strošek čiščenja, ki ga zavarovalnice plačujejo, kadar gre za običajno poplavo. Na manjših področjih seveda zavarovalnice iščejo vsa dokazila in račune za čiščenje. Tu so postopki toliko poenostavljeni, da plačujemo vse stroške čiščenja," pravi Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja.
V interventnem zakonu sledi zakonska podlaga za izredno solidarno pomoč. Kot vemo, bo sedemkratnik siceršnjega mesečnega zneska, kar za štiričlansko družino znese čez 10 tisoč evrov. Vloge bodo zbirali na centrih za socialno delo. Prav tako lahko po uveljavitvi zakona oškodovanci računajo na moratorij na kredite in po popisih škode na zavarovalnine. "Obstajajo roki, da morajo zavarovanci v treh dneh prijaviti škodo. Tukaj smo vse te roke zanemarili, prvič zaradi varnostnih učinkov, drugič zaradi obsežnosti škode. Razumemo, da so ljudje prizadeti, da so v šoku, da so v stresu, tako da zavarovalnice so maksimalno pripravljene stopiti naprej," dodaja Krambergerjeva.
Poseben izziv pa bo iskanje trajnih rešitev za vse tiste, ki so ostali brez vsega. 500 hiš je po zadnjih podatkih tako uničenih, da niso primerne za bivanje. Država naj bi jim zagotovila dostojno življenje, v prvi fazi brezplačno, a kasnejši dogovori in nastanitve bodo odvisni od primera do primera. Viri financiranja se iščejo povsod, iz Evrope bo verjetno najhitrejša pomoč iz solidarnostnega sklada, 100 milijonov letos in 300 drugo leto, če bo država oddala popolno vlogo. Minister za kohezijo Aleksander Jevšek je odpotoval na Hrvaško: "Kjer se dobim s svojim kolegom, da prenesem dobre prakse iz potresa v Petrinji, kjer so pripravili dobro prijavo."
Sklad za obnovo naj bi bil ustanovljen jutri po okriljem SID banke, natančnejšo finančno konstrukcijo pa lahko pričakujemo prihodnji teden. Takrat bo sicer interventni zakon še pred poslanci v Državnem zboru. "In potem se pričakuje še eno zahtevno koalicijsko usklajevanje, usklajevanje, da bodo vsi akterji v parlamentu in vsi, ki so vpleteni v postopek, čim bolj seznanjeni s podrobnostmi, in da bomo potem lahko naslednji teden tudi v parlamentu zakon sprejeli," pravi zunanja ministrica Tanja Fajon.
Glavni cilj namreč je, da bo 1. septembra, torej prihodnji petek, začel tudi veljati.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.