Avtor prispevka: Urban Červek
Načrtovanja polja vetrnih elektrarn v Sloveniji že nekaj časa burijo duhove. Odkar so se pojavili načrti za izgradnjo, se oglašajo tako zagovorniki kot goreči nasprotniki njihove gradnje. V čem je jedro spora?
Vetrna energija spada med t.i. obnovljive, "zelene" vire energije. Pridobivanje elektrike s pomočjo vetra ne onesnažuje atmosfere in vetrne elektrarne ne sproščajo toplogrednih plinov, ki prispevajo k globalnemu segrevanju ozračja. Kljub temu pa številni naravovarstveniki, društva in civilna iniciativa ostro nasprotujejo gradnji. Zakaj?
Glavni problem je v lokaciji, kjer naj bi vetrnice stale. V Sloveniji namreč ni veliko območij, kjer bi bilo vetra toliko, da bi se ga dalo izkoriščati za pridobivanje elektrike. Redke ustrezne lokacije pa so na območjih kraških travišč z neokrnjeno naravo in s številnimi ogroženimi vrstami živali in rastlin.
Za postavitev ogromnih konstrukcij, visokih kot 30 nadstropna stolpnica (!), je potreben dostop s težko mehanizacijo, kar bo na občutljivih kraških travnikih gotovo pustilo posledice (izkopan temelj za eno vetrnico je enak 25 metrskemu bazenu). Če pa upoštevamo vso gorivo, ki ga pokurijo stroji ob njihovi postavitvi, je izračun o zmanjševanju CO2 v atmosferi že vprašljiv. Že postavljene pa so vetrnice najbolj nevarne za ptice. Predvsem za velike ujede, ki jadrajo ob vzgorniku kraških grebenov. Lopatica, težka 1,5 tone in dolga 25 metrov s hitrostjo do 250 km/h ptico dobesedno preseka. V primeru zelo zaščitenih beloglavih orlov (ki redno potujejo preko Vremščice) in jih je le še peščica, je lahko smrt nekaj osebkov že usodna za obstoj vrste.
Nasprotniki gradnje poleg neposredne škode za kraški ekosistem, izpostavljajo tudi, da bi vetrnice s svojo velikostjo in gostoto pomenile skrajno degradacijo podobe kraške krajine. Prepričani so namreč, da je naše resnično bogastvo prav neokrnjena kraška krajina, ki je pri nas edinstvena.
In kdo so ti nasprotniki vetrnih elektrarn? Gotovo ne gre spregledati, da je negativno mnenje za poseg na Vremščici podal Zavod za varstvo narave (ki je v naši državi zadolžen za strokovne presoje pri varovanju naravne dediščine). Proti gradnji je tudi Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Prav tako številna društva, združena v koalicijo "Za Volovjo rebr". Na protestu proti gradnji smo videli Kraševca Cirila Zlobca. Javno pismo proti gradnji je napisal bivši direktor Prirodoslovenga muzeja dr. Matija Gogala.
Tudi zato bi bilo zanimivo vedeti, kdo je bil v posebni vladni komisiji, ki je v četrtek ugotovila, da "... zaradi izgradnje in obratovanja vetrne elektrarne realno ni pričakovati bistvenega zmanjšanja števila ali obsega katere od živalskih ali rastlinskih vrst, zato so posegi z vidika vplivov na okolje, ob upoštevanju omilitvenih ukrepov, sprejemljivi"?
In zakaj je izgradnja vetrne elektrarne tako pomembna, da je politika na stran odrinila vse pomisleka naravovarstvene stroke in civilne iniciative? V iskrenost motiva zmanjševanja emisij t.i. toplogrednih plinov lahko utemeljeno podvomimo že ob pogledamo najnovejši državni energetski plan. V njem je predvidena izgradnje še dveh termoelektrarn in ene hidro elektrarne ter povečanje zmogljivosti nuklearke, kar bo le še povečalo emisije toplogrednih plinov.
Resnični razlog za gradnjo elektrarn je bogato državno subvencioniranje izgradnje elektrarn in visoka odkupna cene električne energije vetrnega izvora – po ceni 14,05 sit za kW/h (normalna cena je 6,05 kW/h), zaradi česar je vetrna elektrarna ta hip najdonosnejša investicija v elektroenergetiki. Subvencijo pa na koncu plačamo prav davkoplačevalci oz. porabniki elektrike. Z malo cinizma lahko torej ugotovimo, da bomo vsi državljani iz svojega žepa nekomu plačali, da nam za vedno uniči še eno redkih neokrnjenih območij v Sloveniji.
V tujini zato vetrne elektrarne postavljajo na že degradiranih območjih, kot so kmetijska zemljišča, okolica avtocest itd.
In kdo bo zaslužil s postavitvijo 50-ih po milijon evrov (!) dragih vetrnic? V prvi vrsti (tuji) investitor, občine z rentami za uničeno okolje in posamezniki s prodajo zemljišč. Zelo veliko navdušenje za gradnjo kaže tudi podjetje Elektro Primorska.
In kaj pravijo številke? Celotno polje vetrnic bi z instalirano močjo 60 MW proizvajalo letno približno 196 GWh električne energije, kar znaša 1,5% letne porabe Slovenije. Zaradi občasnega in nepredvidljivega delovanja (odvisno od jakosti nestalne kraške burje) ta elektrika ne more nadomestiti proizvodnje iz klasičnih termo in hidro elektrarn. Zato vetrne elektrarne služijo le proizvajanju nepredvidenih viškov energije.
