Kdaj krajša sojenja?

Na seji odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje so po nujnem postopku obravnavali zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, katerega namen je po besedah ministra za pravosodje Lovra Šturma omogočiti pospešitev sodnih postopkov ter zagotoviti pravico do zadoščenja, ne nujno denarnega. Sejo so prekinili zaradi začetka zasedanja državnega zbora in jo bodo nadaljevali po koncu današnje seje DZ.

Zakon je ministrstvo pripravilo potem, ko Sodišče za človekove pravice iz Strasbourgu lansko leto jasno povedalo, da Slovenija na sistemski ravni ne zagotavlja sojenja v razumnem roku, in državi naložilo, da to popravi.

Zakon ne pomeni sistemskega odpravljanja sodnih zaostankov, za kar bo poskrbel projekt Lukenda, nudi pa sistem učinkovitih pravnih sredstev za zagotovitev sojenja v razumnem roku, je pojasnil Šturm. Med ukrepi, ki jih nudi predlagani zakon, so nadzorstvena pritožba, rok za odpravo zamude, rokovni predlog in pravično zadoščenje.

813 milijonov tolarjev za odškodnine

Predlog zakona prinaša določene finančne posledice, saj bi za izvajanje zakona po ocenah ministrstva potrebovali dodatna sredstva za nove zaposlitve in odškodnine. Ministrstvo ocenjuje, da bi bilo za prihodnje leto potrebno zagotoviti dodatnih 813 milijonov tolarjev.

Ob tem pa je minister opozoril, da če zakon ne bo sprejet, bo to prineslo nove sodbe sodišča za človekove pravice in nove kazni za Slovenijo. Te pa bodo Slovenijo nedvomno udarile po žepu.

Potrč pogreša jasna merila

Darja Lavtižar Bebler (LDS) je oporekala obravnavi zakona po nujnem postopku. Menila je, da bi bilo - glede na to, da je ministrstvo v predlogu predvidelo, da se bo začel uporabljati 1. januarja 2007 - smiselno opraviti obravnavo po rednem postopku.

Po mnenju Mirana Potrča (SD) pa bi bilo koristno razmišljati merilih, po katerih bi se opredeljevalo, v katerih primerih je upravičena sprožitev postopka, sicer bo presoja o upravičenosti zahteve prepuščena subjektivni oceni posameznika.

Mojca Kucler Dolinar (NSi) je povzela mnenje ministrstva, da je zakon treba sprejeti čim prej in odgovornost za posledice, ki jih sedaj trpi država, pripisala prejšnji "vladavini LDS". Beblerjeva ji je na to odgovorila, da sta bila ministra za pravosodje tedaj Tomaž Marušič oz. Ivo Bizjak, ki pa sta bila člana tedanjih krščanskih demokratov oz. SLS.