Cerar: Slovenske ribiče bodo na morju spremljali varnostni organi

Po zaključku četrtkovega srečanja slovenskega političnega vrha v ljubljanski Vili Podrožnik, predsednik vlade Miro Cerar zagotavlja, da bo Slovenija s Hrvaško še naprej ohranjala dialog.

Cerar poudarja, da ima v prihodnjih tednih sicer namen hrvaškega premierja Andreja Plankovića obiskati v Zagrebu, kjer pa se želi pogovarjati izključno o tem, kako implementirati odločbo arbitražnega sodišča.

"Trenutno poteka komunikacija na strokovni ravni, da se pripravijo osnove glede srečanja. Osrednja tema tega pa mora biti implementacija," je dejal Cerar. Kot je izpostavil pa se - sodeč po javnih izjavah Plenkovića in drugih predstavnikov Hrvaške - stališče Hrvaške do arbitražne odločbe ni spremenilo. A je kljub temu, po njegovem še naprej "treba ohranjati dialog, ponujati roko".

Slovenski politični vrh je enoten, da bo Slovenija arbitražno sodbo o meji s Hrvaško implementirala v roku, to pa pričakuje tudi od Hrvaške, je povedal Cerar. Med drugim je napovedal tudi posebno skrb za slovenske ribiče in tudi policijsko zaščito, če bo potrebna.

Slovenska vlada sicer že septembra pripravlja predlog intervencijskega zakona, s katerim bodo zagotovili ustrezen status in pravice ljudi, ki želijo v obmejnih območjih. Kot je dejal Cerar, so z njimi zato tudi v stalnem stiku. "Prva skrb so ljudje," je ponovno izpostavil.

Med drugim je napovedal posebno skrb za slovenske ribiče in tudi policijsko zaščito, če bo potrebna. "Posebno pozornost bomo namenili tudi slovenskim ribičem, prihaja namreč ribolovna sezona," je pojasnil Cerar in dodal, da bodo v prihodnjih tednih ribičem tako zagotovili varstvo, ozrioma ustrezno spremstvo varnostnih organov, "da bodo lahko nemoteno izvajali ribolov in pluli po slovenskem morju".

Cerarja potrpljenje še ni minilo

Slovenska policija sicer že vse od arbitražne razsodbe izvaja nadzor celotnega slovenskega morja, torej do meje, kot jo je določilo arbitražno sodišče, in izreka ukrepe za vse, ki s kršitvijo pridejo na našo stran. "Ne stopnjujejo pa napetosti," je še poudaril premier in dodal, da Slovenija ne želi spodbujati incidentov.

V tem smislu je ponovno izrazil razočaranje zaradi poziva hrvaškega premierja Plenkovića savudrijskim ribičem, naj lovijo, kot da se ni nič zgodilo, torej do sredinske črte. "To ni prava pot h krepitvi zaupanja," je dejal Cerar in hkrati poudaril, da pa ga "potrpljenje še ni minilo".

V zvezi s sredino novico glede blokade hrvaškega članstva v Organizaciji za sodelovanje in razvoj (OECD) pa je Cerar poudaril, da ta odločitev še ni bila sprejeta. Slovenija je le opozorila, da je eden od pogojev za članstvo spoštovanje vladavine prava in torej tudi mednarodnega prava in odločitev mednarodnih sodišč, opozorilo pa je bilo namenjeno vsem, ne le Hrvaški, je pojasnil slovenski premier.

To je bilo sicer drugo srečanje slovenskega političnega vrha glede arbitraže. Prvo tovrstno srečanje je bilo pred poletnimi počitnicami, nekaj dni po razglasitvi razsodbe. Tedaj je premier Cerar napovedal, da bo politične veljake tudi v bodoče seznanjal z razmerami in uresničevanjem razsodbe.

V opoziciji pričakujejo umirjen dialog s Hrvaško in iskanje mednarodnih zaveznikov

V opoziciji so po srečanju izpostavili zlasti pričakovanje, da bo vlada vzpostavila in vodila umirjen dialog s Hrvaško ter si prizadevala za iskanje mednarodnih zaveznikov pri uresničevanju arbitražne odločbe. K temu morajo biti naravnane tudi izjave, menijo in izpostavljajo še pomen enotnosti vlade pri tem vprašanju.

Poslanec SDS Branko Grims je po odhodu s političnega vrha izpostavil, da je arbitražni sporazum zelo slab in zato enostranska uveljavitev ni v slovenskem interesu, dejansko in pravno pa sploh ni možna.

Po njegovih besedah so se na srečanju dogovorili, da je treba vzpostavljati razmere, v katerih bo mogoče obojestranska hkratna implementacija arbitražnega sporazuma, in sicer ob tem, da se z dogovarjanjem rešijo še nekatera za Slovenijo izjemno pomembna odprta vprašanja. "Da bi to dosegli, pa ni prostora za nobeno prekomerno zaostrovanje odnosa s sosedi, ki jih je treba pripraviti do pogovorov," je poudaril Grims in dodal, da si mora Slovenija ob tem prizadevati za iskanje mednarodnih zaveznikov.

Tako mora biti po njegovem prepričanju tudi vsaka izjava preračunana v iskanje in spodbujanje prijateljev v mednarodni javnosti, "ne pa v pridobivanje poceni političnih predvolilnih točk". Taka je bila po njegovem mnenju od vlade v minulih dneh "prenekatera ne ravno pretirano premišljena izjava".

Da se pride do pogovora s sosedi, je namreč po njegovih besedah potrebna diplomacija, "ne more se govoriti o novih blokadah".

Kot je po srečanju povedala predsednica NSi Ljudmila Novak, se vsi strinjajo s tem, da mora vlada nadaljevati z dialogom s Hrvaško glede implementacije odločbe. A tudi od naše vlade po besedah Novakove pričakujejo, da bo enotna in odločna ter javno zavzela stališče, da je treba spoštovati mednarodno pravo, obenem pa bo naredila vse za to, da bo dobro informirala tudi druge partnerje v Evropi oziroma pridobila zaveznike.

V NSi še želijo, da bo vlada zaščitila državljane, ki jih arbitražna odločba zadeva, posebej ribiče.
Glede vprašanja blokade Hrvaške v OECD pa je Novakova ocenila, da mora o zunanji politiki odločati DZ oziroma je prostor za razpravo o tem odbor DZ za zunanjo politiko.

Predsednica Zavezništva Alenka Bratušek je pričakovala, da bodo na sestanku slišali napoved jasnih in koalicijsko usklajenih nadaljnjih korakov vlade, a žal po njenih navedbah niso izvedeli nič novega. S sestankom zato ni zadovoljna, je navedla v sporočilu za javnost.

Udeleženci srečanja so se strinjali, da mora biti arbitražni sporazum uveljavljen. Vendar je po navedbah Bratuškove večina nasprotovala načinu delovanja zunanjega ministra Karla Erjavca, ki da po njihovem mnenju s svojimi izjavami in ravnanjem dela škodo državi in procesu uveljavitve arbitraže. Čudili so se, tako Bratuškova, tudi neusklajenosti vlade.

Od vlade tako pričakujejo, da bo s Hrvaško nadaljevala umirjen dialog. "Vlada je odgovorna, da v roku pripravi tudi vse akte, ki so potrebni za uveljavitev razsodbe arbitražnega sodišča," je še dodala Bratuškova.

Predstavnik Levice Matej T. Vatovec pa meni, da politični vrh ni prinesel ničesar novega, "kar potrjuje naše stališče, da je tako imenovana politična enotnost predvsem predstava za javnost". Predlagal je, da se "stvar premakne iz zaprtih soban na javne seje" in pozval, naj vlada pride v DZ s konkretnimi predlogi in tako išče najboljše rešitve.

Plenković Slovenijo svari naj 'opusti politiko izsiljevanja'

Po sredini novici, da Slovenija ne bo podprla članstva Hrvaške v Organizaciji za sodelovanje in razvoj (OECD), ker ne spoštuje mednarodnega prava in s tem ne izpolnjuje pogojev za članstvo, pa je hrvaški premier Andrej Plenković v četrtek Slovenijo tudi pozval, "naj opusti politiko izsiljevanja", ki da ne more biti uspešna.

Slovenijo je pozval, naj ne pošilja signalov na ravni namestnikov rednih predstavnikov o tem, da je zadržana do hrvaškega članstva v OECD. "Takšne poteze niso predpostavka za reševanje odprtih vprašanj in ustvarjanje dobrih odnosov," je dejal ob začetku seje hrvaške vlade.

Poudaril je, da politika izsiljevanja "ne pelje nikamor", kar se je "bilo mogoče prepričati pred nekaj leti". Slovenijo je pozval, naj podpre članstvo članice EU Hrvaške v OECD. Menil je, da bi bilo dobro, če bi bili obe državi članici OECD, ter izrazil prepričanje, da bosta državi uredili tudi to vprašanje v dialogu.

Ocenil je, da so se po strateškem forumu na Bledu pojavile "majhne napetosti" s Slovenijo, a ponovil, da Hrvaška nasprotuje izvajanju arbitražne sodbe v skladu z jasno odločitvijo hrvaškega parlamenta o izstopu iz arbitražnega postopka. "Vprašanje meje je odprto in smo se pripravljeni o njem dvostransko pogovarjati," je povedal.

Ponovil je, da diplomatske službe iščejo najboljši datum za obisk slovenskega premirja Cerarja v Zagrebu, ker je "edino v dialogu možno reševati odprta vprašanja in gojiti dobrososedske odnose s Slovenijo".

Erjavec: Razen Hrvatov ni nihče presenečen nad stališčem Slovenije glede OECD

Zunanji minister Karl Erjavec, ki se v Tallinnu te dni udeležuje neformalnega zasedanja zunanjih ministrov EU, pa je pojasnil, da se je ob robu zasedanja z nekaterimi zunanjimi ministri pogovarjal tudi o odnosih s Hrvaško ter da praktično vsi podpirajo spoštovanje mednarodnega prava in odločb sodišč.

Po njegovih besedah so ministri zaskrbljeni, ker je to slab signal za regijo Zahodnega Balkana, kjer so meje med nekdanjimi republikami Jugoslavije še vedno neurejene.

Na vprašanje, ali so v EU presenečeni nad opozorilom Slovenije, da ne more podpreti članstva Hrvaške v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), pa je odgovoril, da razen hrvaške zunanje ministrice in Hrvatov nihče ni bil presenečen. Vsi so pričakovali, da bo Slovenija - glede na to, da Hrvaška ne spoštuje mednarodnega prava - sprejela odločitve, ki bodo neugodne za Hrvaško, je povedal minister.

"Povsem razumejo, da članica EU, ki ima probleme s spoštovanjem mednarodnega prava, težko izpolnjuje pogoje za članstvo v OECD," je še izpostavil.

S hrvaško kolegico Marijo Pejčinović Burić sta po Erjavčevih besedah skupaj potovala v Tallinn z redno letalsko povezavo in sta se pozdravila, o dvostranskih odnosih pa se nista pogovarjala.

Še pred četrtkovim srečanjem slovenskega političnega vrha, pa je Erjavec znova izrazil upanje, da bo ta uspešen in da bo podprl odločitev, da Hrvaška ne more kandidirati za članstvo v OECD, dokler ne spoštuje vladavine prava. "Zlasti želim, da bi bila slovenska politika enotna, kar se tiče spoštovanja arbitražne odločbe," je poudaril. Na vprašanje, ali ni enotna, je odgovoril, da je, a da upa, da bo še naprej enotna in da bo še enkrat potrdila to enotnost.

Grabar-Kitarovićeva: Odločitev in sodba ne moreta temeljiti na 'lažeh in goljufijah'

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je v četrtek v Gospiću obžalovala poskus Slovenije, da bi prisilila Hrvaško v uveljavitev arbitražne sodbe z blokado hrvaške pridružitve OECD.

Ponovila je, da Hrvaška ne priznava arbitražne sodbe, ker je Slovenija kontaminirala proces, in poudarila, da odločitev in sodba ne moreta temeljiti na "lažeh in goljufijah".

Meni, da morata biti Hrvaška in Slovenija dovolj zreli, da presežeta problem, ki obstaja med njima.

Slovenska veleposlanica na Hrvaškem Smiljana Knez pa je v četrtek, prav tako v v Gospiću, ponovila stališče Slovenije, da Hrvaška ne more vstopiti v OECD predvsem zaradi osrednjega kriterija za vse članice Evropske unije - spoštovanja vladavine prava.

Knezova je potrdila, da je Slovenija precej pomagala Hrvaški na poti v OECD, a treba je spoštovati kriterije. Izrazila je upanje, da se bo vprašanje OECD uredilo.

Poudarila je, da je za Slovenijo vprašanje meje rešeno in da se je treba samo dogovoriti o načinu izvajanja arbitražne sodbe.

Hrvaška predsednica je v začetku tedna preselila svoj urad v Gospić, v četrtek pa se je srečala z diplomati in predstavniki mednarodnih organizacij, ki so se udeležili projekta Začuti Hrvaško, v okviru katerega predstavljajo prednosti in zmožnosti različnih delov Hrvaške.