Blokada članstva v OECD ni edina možna oblika pritiska, pravnik Zupančič predlaga, da jih tožimo

Slovenija je danes na sestanku članic EU opozorila, da zaradi nespoštovanja vladavine prava ne more podpreti članstva Hrvaške v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), so povedali diplomatski viri v Bruslju. To je prvo uradno opozorilo Slovenije v povezavi s širitvijo, o kateri naj bi v OECD odločali konec meseca.

Slovenija je po navedbah virov omenjeno opozorilo posredovala na sestanku veleposlanikov članic pri EU, na katerem je Evropska komisija danes pod točko razno poročala o stanju glede naslednje širitve OECD.

Generalni sekretar organizacije Angel Gurria naj bi namreč v prihodnjih dneh, predvidoma v petek, predstavil svoj predlog glede nadaljnje širitve.

V EU od leta 2007 velja dogovor, da unija pri odločanju o širitvi OECD vedno podpre vse svoje članice. V tem primeru se za članstvo potegujejo Hrvaška, Bolgarija in Romunija.

Slovenija je v povezavi s tem danes po navedbah virov članice unije obvestila, da članstva Hrvaške ne more podpreti, ker ta država ne izpolnjuje vseh pogojev, konkretno vladavine prava, kamor sodi spoštovanje odločitev mednarodnih sodišč.

To je prvo uradno sporočilo Slovenije o tem, da ne more podpreti članstva Hrvaške v OECD. Neuradno naj bi bili sicer slovenski predstavniki generalnemu sekretarju OECD to že nakazali ob robu blejskega strateškega foruma.

V povezavi s širitvijo OECD, o kateri članice organizacije odločajo s konsenzom, je sicer še veliko vprašanj. Pričakovati je še druge tehnične in politične zaplete, ki niso povezani s Slovenijo.

Gurria naj bi za članstvo v organizaciji od omenjenih treh članic unije predlagal samo eno, Romunijo, ter še tri latinskoameriške države – Argentino, Brazilijo in Peru. Tako velika širitev naj bi bila po nekaterih ocenah velik tehnični zalogaj za organizacijo.

EU naj bi po navedbah virov poskušala pri OECD vplivati na spremembo osnutka resolucije, ki vključuje predlog širitve, saj naj bi vladalo med članicami nezadovoljstvo zaradi vključitve le ene od treh evropskih držav.

V tem kontekstu so bile članice EU danes obveščene, da Slovenija članstva Hrvaške pri OECD ne more podpreti, dokler ta ne bo v celoti izpolnjevala vseh meril, tudi v povezavi z vladavino prava.

Nekateri drugi viri EU v povezavi s širitvijo OECD izpostavljajo, da je problem veliko večji od vprašanja, koliko evropskih držav naj bi se pridružilo organizaciji. ZDA naj bi namreč na sploh nasprotovale širitvi, zato so vse druge razprave po navedbah virov zgolj akademske narave.

Hrvaška zunanja ministrica: Erjavec ni človek dialoga.

Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić je bila danes ostra do obnašanja in izjav svojega slovenskega kolega Karla Erjavca glede poskusov reševanja odprtih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo. Kot je dejala, za razliko od slovenskega premierja Mira Cerarja Erjavec "absolutno ni človek dialoga".

Pejčinović Burićeva je v današnji oddaji hrvaškega radia o delu hrvaške vlade obžalovala, ker Erjavec nastopa "tako agresivno in nesramno" ter dejala, da "gre čez vse meje".

"To je njegov način komuniciranja, ki kaže tudi na določeno zvrst negotovosti. Če bi bili tako prepričani v to, kar govorijo, ne bi bilo toliko nervoze," je izjavila vodja hrvaške diplomacije dan po udeležbi na blejskem strateškem forumu. Na njem sta se z Erjavcem srečala samo protokolarno.

Erjavec je v torek dejal, da sestanek s hrvaško kolegico ob robu foruma ne bi imel smisla, saj nima nobenih pooblastil, da bi spremenila hrvaško stališče glede arbitraže. Med drugim je ocenil hrvaško zavračanje arbitražne sodbe kot "škandalozno" in kritiziral Hrvaško, češ da ima odprta vprašanja glede meje z vsemi svojimi sosedami in ne le s Slovenijo.

Erjavec pravi, da imajo tudi druge države težave s Hrvati, Burićeva trdi, da se tudi ostale države čudijo potezi Slovenije

Erjavec je o tem govoril tudi z madžarskim zunanjim ministrom Petrom Szijjartom. "Tudi oni gledajo na to članstvo podobno," saj ima Madžarska težave glede arbitražne odločbe v povezavi z madžarskim naftnim podjetjem Mol, ki je Hrvaška ne spoštuje, je pojasnil Erjavec.

Pejčinović Burićeva pa je danes dejala, da so bili udeleženci foruma, s katerimi se je pogovarjala, začudeni, ker je slovenski državni vrh izkoristil konferenco za ozke cilje – da bi obtožil Hrvaško kršitev evropske pravne zakonodaje, ker Zagreb ni priznal junijske odločitve arbitražnega sodišča o meji.

Kot je dodala, se podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, s katerim se je pogovarjala v torek na Bledu, ne strinja s trditvami Slovenije, da Hrvaška krši evropsko zakonodajo.

Stališča Evropske komisije, da je treba uveljaviti arbitražno sodbo, je Pejčinović Burićeva ocenila kot politično stališče Bruslja, a dodala, da komisija v sporu nima pristojnosti, kar je "sama tudi priznala". Povedala je, da se Evropska komisija in Hrvaška ne strinjata le glede tega, da je bila slovenska kršitev arbitražnega postopka takšna, da je Hrvaška morala odstopiti od arbitražnega sporazuma.

Na vprašanje, ali bi Hrvaška sprejela končno rešitev spora o meji, ki bi sledila arbitražni sodbi, je ponovila, da Hrvaška sodbe ne priznava ter da se o tem v Zagrebu niso pogovarjali. Obenem je dejala, da je "kompromitirana sodba" pokazala, da Slovenija v vseh letih pogajanj o meji za približno dve tretjini svojih zahtev ni imela utemeljitev v mednarodnem pravu.

"Če je nekaj morda dobro, je, da smo v postopku prišli do situacije, ko se končno lahko lažje pogovarjamo v okviru mednarodnega prava. Prej so bile zahteve slovenske strani pretirane in nismo uspeli doseči dogovora. Zdaj je to v bolj realnih okvirih," je povedala.

Glede slovenskih pritiskov za uveljavitev arbitražne sodbe je dejala, da je treba nadaljevati partnerski in enakopraven dialog ter da v Zagrebu pričakuje obisk premierja Cerarja, ki je "odprt za dialog" ne glede na različna stališča držav. "Treba je biti potrpežljiv, okoliščine niso enostavne," je povedala ter dodala, da "na srečo niso vsi v Sloveniji kot Erjavec".

Če bi Slovenija poskusila blokirati vstop Hrvaške v območje schengena, meni, da lahko Hrvaška izkoristi različna legitimna sredstva za zaščito svojih interesov.

"Schengensko vprašanje ter vprašanje zunanjih meja in varnosti je pomembno za celotno EU, tako da se bodo države članice EU drugače postavile, kot je bilo to med slovensko blokado hrvaških pristopnih pogajanj zaradi meje," je dejala. Kot je dodala, bo v tem kontekstu Sloveniji veliko težje, hkrati pa je Ljubljani prav tako v interesu, da Hrvaška postane del schengenskega območja.