Hrvaška zunanja ministrica: Arbitražna odločitev ni spremenila stanja na terenu, spoštujemo takšno, kot je bilo na meji doslej

V kabinetu premiera Mira Cerarja so potrdili, da bo politični vrh, na katerem bodo razpravljali o implementaciji arbitražne odločbe oziroma razmerah po razglasitvi sodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, v četrtek.

Kot so pojasnili, je srečanje predvideno za 16. uro v Vili Podrožnik, nanj pa je Cerar povabil predsednike republike, državnega zbora in državnega sveta ter vodje parlamentarnih političnih strank. V uradu predsednika republike Boruta Pahorja so udeležbo že potrdili.

Premier je že ob prvem političnem vrhu, ki je glede arbitraže razpravljal pred poletnimi počitnicami, napovedal, da bo politične veljake tudi v bodoče seznanjal z razmerami in uresničevanjem razsodbe. Poleg predstavnikov parlamentarnih strank so se tudi takrat srečanja udeležili še predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Milan Brglez in predsednik DS Mitja Bervar.

V zadnjih dneh je Cerarja k sklicu političnega vrha javno pozvala tudi predsednica Zavezništva Alenka Bratušek.

Medtem ko premier Cerar hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću še ponuja roko, čeprav obenem opozarja na meje svojega potrpljenja, pa zunanji minister Karl Erjavec opozarja, da bi bilo treba odločbo arbitražnega sodišča na morju nemudoma implementirati, srečanja s hrvaško stranjo pa da so brez drugačnega stališča Zagreba brez smisla.

Premier Cerar se sicer še vedno pripravlja na drugo srečanje s Plenkovićem, na katerem pa želi pogovor in dogovor o uresničevanju arbitražne razsodbe. Sicer srečanje ne bi bilo smiselno, je dejal tudi on pred nekaj dnevi.

Plenković: Srečanje zunanjih ministrov 'ni nuja'

Hrvaškemu premierju se medtem ni zdelo pomembno, ali se bo hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić ob robu Strateškega foruma na Bledu v torek srečala s svojim slovenskim kolegom Karlom Erjavcem. Pričakuje pa, da se bosta s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem srečala v Zagrebu konec septembra.

Plenković je v ponedeljek po seji predsedstva in nacionalnega sveta HDZ v Zagrebu dejal, da bo imela Pejčinović Burićeva na Bledu vrsto srečanj ter da ni pomembno, ali se bosta sešla z Erjavcem. Dvostransko srečanje med njima sicer ni bilo predvideno. Kot je dejal Erjavec, ne vidi smisla v srečanju, dokler Hrvaška vztraja pri zavračanju arbitražne sodbe.

Plenković je kot pomembno označil, da ima hrvaška diplomacija "nenehen dialog s slovensko diplomacijo". "Gre za pripravo obiska slovenskega premierja Mira Cerarja v Zagrebu, ki se bo v skladu z dogovorom zgodil septembra. Pričakujem srečanje v tednu, ko se bom vrnil z zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku," je izjavil Plenković.

Prav tako je v odzivu na zadnje izjave podpredsednika Evropske komisije Fransa Timmermansa dejal, da bi ga rad vprašal, kako bi ocenil arbitražni postopek za rešitev spora o meji med Hrvaško in Slovenijo, če bi bila namesto Hrvaške v sporu "njegova Nizozemska". Ponovil je, da je za Hrvaško primer arbitraže končan.

Plenković je v torek nagovoril udeležence konference o hrvaški vojaški industriji, novinarje pa je ob robu zanimalo, kako bo hrvaška vlada odgovorila na slovensko diplomatsko ofenzivo, ki glede uveljavitve arbitražne sodbe poteka na blejskem strateškemu forumu. Hrvaški premier je odgovoril, da Timmermans kot nekdanji nizozemski zunanji minister zagotovo ne bi govoril o arbitražnem postopku kot "malo kontaminiranem" in nato "očiščenem", če bi šlo za Nizozemsko. Dodal je, da pravni red EU ni nadomestek za mednarodno pravo ter da je meje treba urediti na temelju mednarodnega prava.

Plenković je še poudaril, da po objavi odločitve arbitražnega sodišča ni bilo nikakršne histerije v hrvaško-slovenskih odnosih. "Moj dogovor s premierjem Mirom Cerarjem, da po uveljavitvi poostrenega nadzora schengenske meje namesto sistematičnega izvajamo ciljni nadzor meje, je imel za posledico najboljšo turistično sezono po osamosvojitvi. Pričakujemo več kot 100 milijonov nočitev," je dejal Plenković.

Kot je pojasnil, so na ta način pokazali, da se zavedajo, da je z dialogom in dogovorom mogoče reševati bistvena skupna vprašanja v interesu obeh držav.

Pričakuje, da se bosta diplomatski službi Hrvaške in Slovenije najverjetneje prihodnji teden dogovorili glede datuma obiska njegovega slovenskega kolega Cerarja v Zagrebu. Obisk naj bi se zgodil konec septembra po Plenkovićevi vrnitvi z udeležbe na Generalni skupščini ZN v New Yorku. Hrvaški premier je sicer znova napovedal, da se bosta v Zagrebu "vsak s svojimi stališči" pogovarjala o reševanju spora o meji.

Hrvaška zunanja ministrica na Bledu ponovila stališča Zagreba glede arbitraže

Hrvaška zunanja ministrica Marija Pejčinović Burić pa v odzivu na jasna sporočila z Bleda, tudi od Timmermansa glede arbitražne odločbe, da jo je treba implementirati in s tem spoštovati mednarodno pravo, znova ponovila stališče Hrvaške, da je odstopila od arbitražnega procesa o meji s Slovenijo in da je "Slovenija tista, ki ni spoštovala mednarodnega prava, ko je kompromitirala proces arbitražnega postopka".  Slovenijo je označila kot tisto, ki je torej kršila mednarodno pravo, in s tem zavrnila pozive Zagrebu k uresničitvi arbitražne odločbe.

Način, na katerega je Slovenija kompromitirala proces, je način, "ki ne bil smel biti primer ne državam v regiji niti nikomur drugemu" glede tega, kako je treba ravnati v postopku arbitraže, je dejala.

Prav tako je dejala, da obžalujejo, ker z arbitražo zaradi slovenskega kompromitiranja ni bilo mogoče doseči prave rešitve in izpostavila, da Hrvaška prav zaradi spoštovanja mednarodnega prava ni mogla več ostati v procesu arbitraže. Ponovila je, da želi Zagreb še naprej rešiti vprašanje meje. Izpostavila je, da sta Slovenija in Hrvaška partnerski, prijateljski sosednji državi, partnerici v Natu in EU, zato v Zagrebu menijo, da je napočil čas, da kot partnerski državi "kot enakopravni partnerici, skupaj, v dogovoru najdeta rešitev, ki bo ustrezala obema".

Glede dejstva, da je arbitražno sodišče presodilo, da slovenska kršitev ni bila tako velika, da bi kompromitirala postopek, in je delo nadaljevalo do končne odločbe, je hrvaška ministrica menila, da je samo sodišče v mnenju ocenilo, da je bil proces zelo kompromitiran.

"Menimo, da takšen način dela v arbitražnih postopkih nikakor ni dober za prihodnje primere in ni dober način, da v prihodnje neke druge države, morda tudi Hrvaška s katero od sosed, pristopi k tej rešitvi," je dejala.

Na vprašanje, kaj bo Hrvaška storila, če bo Slovenija, če bo potrebno, enostransko implementirala arbitražno razsodbo, pa je kot glavno sporočilo prvega, julijskega srečanja hrvaškega in slovenskega premierja izpostavila to, da se bosta strani vzdržali enostranskih odločitev.

"Objava arbitražne odločitve ni spremenila ničesar, ni spremenila stanja na terenu. To pomeni, da v tem trenutku Hrvaška spoštuje stanje, kot je bilo na meji doslej," je dodala. Prepričana je, da nobena stran ne bi smela vzpodbujati enostranskih odločitev, ki bi ogrozile sedanji, kot je dejala, dober režim na meji.

Ob robu se je ministrica, kot je še povedala, sestala z več udeleženci strateškega foruma, med drugim s francosko ministrico in vodjo vatikanske diplomacije. V dosedanjih pogovorih, kot je povedala, je ob različnih vprašanjih govorila tudi o arbitraži s Slovenijo oziroma "odprtem vprašanju meje, za katerega je treba najti način, da se reši".

Erjavec: Škandalozno, da članica EU ne spoštuje mednarodnega prava

Zunanji minister Karl Erjavec pa ob tem ne razume, da Hrvaška, ki je članica EU, ne spoštuje mednarodnega prava in odločitev sodišč. "To je zame škandalozno," je dejal ob koncu Strateškega foruma Bled.

Izrazil je upanje, da bo nastopil čas, ko bo Hrvaška spoznala, da je treba spoštovati mednarodno pravo.

Prepričan je, da bo tudi Evropska komisija, ki zahteva uresničitev razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško, vztrajala pri spoštovanju mednarodnega prava. "Je pa res, da težko razumejo to mentaliteto, ki je značilna za regijo," je dejal.

Kot je poudaril, je glavno sporočilo za Zahodni Balkan spoštovanje mednarodnega prava in sodnih odločb. "Tudi Slovenija je morala spoštovati nekatere odločbe, zlasti Evropskega sodišča za človekove pravice, ki nam niso bile všeč, a jih spoštujemo in izvajamo," je dejal. "Od članice EU, ki pravi, da je prijateljska država, bi pričakovali enako," je Hrvaški sporočil Erjavec.

Po njegovih besedah je potreben čas, proces dozorevanja in v tem procesu bo v pomoč tudi Evropska komisija. "Včeraj je podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans zelo jasno povedal, da ni druge opcije kot spoštovanje mednarodnega prava. Na teh vrednotah temelji EU in žal najmlajša članica unije še ni prišla do tega spoznanja," je dejal zunanji minister.

Poudaril je, da argumentacija hrvaške zunanje ministrice, ki je dala izjavo za medije tik pred njim, kaže na to, da nima pravih argumentov, s katerimi bi prepričala mednarodno javnost, da Hrvaški ni treba spoštovati arbitražne odločbe.

Priznal je, da je v arbitražnem postopku prišlo do napake, vendar je sodišče zelo jasno povedalo, da ta napaka ne vpliva na končno odločitev tribunala. Zato ne razume vztrajanja Hrvaške, da je bil postopek nekredibilen.

Erjavec je dejal, da še zdaj ne vemo, kdo je prisluškoval slovenskemu arbitru in agentki, vendar če je to počela Hrvaška, ki pravi, da je prijateljska država, "se to prijateljem ne dela". "Tudi mi se nismo sklicevali na to, da je hrvaški arbiter spal v hrvaški ambasadi v Haagu," je dejal Erjavec, saj da bi bilo to neprijateljsko.

Argumentacija hrvaške zunanje ministrice je po njegovih besedah "privlečena za lase". "Noben pravnik ne bi resno sprejel takšne argumentacije. Tudi mednarodna javnost takšne argumentacije ne bo sprejemala resno," je dejal.

Erjavec je še menil, da sestanek s hrvaško kolegico ob robu blejskega foruma ne bi imel smisla, saj nima nobenih pooblastil, da bi spremenila hrvaško stališče glede arbitraže.

Zunanji minister je sicer ocenil, da je bil 12. blejski strateški forum, na katerem se je zbralo več kot 1000 udeležencev iz preko 70 držav, uspešen. Dogodek je bil lepa promocija za slovensko zunanjo politiko in postaja nekakšen regionalni Davos. Zadovoljen je bil z visoko udeležbo, pri čemer je izpostavil podpredsednika Evropske komisije Timmermansa, visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini, generalnega sekretarja OECD Angela Gurrio, generalnega direktorja IAEA Yukiyo Amana, srbsko premierko Ano Brnabić, zunanje ministre 15 držav in druge.

Timmermans presenečen nad 'trdim' stališčem Hrvaške

Karl Erjavec pa se je ob robu strateškega foruma na Bledu sestal tudi s Timmermansom. Ta mu je potrdil znano stališče, da je treba razsodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško uresničiti.

Po njegovih besedah ima Slovenija podporo Evropske komisije pri vzpostavljanju dialoga glede implementacije arbitražne razsodbe.

Kot je dejal, je bil Timmermans presenečen nad "trdim" stališčem Hrvaške, da ne namerava spoštovati arbitražne odločbe, in nad odzivom hrvaškega premierja Plenkovića, ki je kritiziral podpredsednika Evropske komisije.

Erjavec je poudaril, da je bila udeležba Timmermansa na blejskem forumu pomembna, saj se je lahko "soočil z realnostjo v tem prostoru". "Hrvaška je najmlajša članica EU in pričakuje se, da članice EU spoštujejo mednarodno pravo in zaveze. Pravzaprav se je prvič zgodilo, da neka država članica tako močno vztraja pri nespoštovanju mednarodnega prava," je poudaril.

Evropska komisija ima po njegovih navedbah ustrezne instrumente, ki bi lahko pripomogli k temu, da bi Hrvaška spoštovala arbitražno razsodbo.

Opozoril je, da hrvaški premier ves čas zavaja mednarodno skupnost in Evropsko komisijo, da tečejo pogovori s Slovenijo, ki bodo prinesli rezultat. "Pogovori so sicer tekli, obiskal je Ljubljano, vendar smo vsi videli, da je bil to pogovor eden mimo drugega," je dejal in dodal, da za zdaj ne pričakuje kakšne drugačne retorike iz Zagreba.

"Slovenska vlada bo morala preučiti, kaj storiti v tej situaciji. Mednarodno pravo je na naši strani, Evropska komisija nas podpira," je prepričan Erjavec. Pričakuje, da bo četrtkov sestanek o arbitraži, ki ga je sklical predsednik vlade, prinesel odgovore, na kakšen način mora vlada ravnati.

Erjavec je ponovil, da je takoj po razglasitvi arbitražne sodbe opozoril, da je meja na morju določena in da bi bilo treba pohiteti z implementacijo v tem delu.

Timmermans v DZ pozval k uresničitvi arbitražne sodbe, a to zaenkrat prepušča državama

To, da vse države članice spoštujejo vladavino prava, je temelj EU, pa je v DZ dejal Frans Timmermans. Vprašanje arbitraže je povezano z vladavino prava, se je strinjal s poslanci, a povsem drugače od situacije na Poljskem, je nadaljeval in nakazal, da komisija glede arbitraže zaenkrat ostaja ob strani.

EU temelji na ideji, da smo vsi enaki pred zakonom. Pravo je edino orodje, s katerim lahko zagotovimo element pravičnosti v odnosu med državami članicami, brez tega unija ne more obstajati, je bil v torkovi razpravi v DZ, kjer se je udeležil skupne seje odborov za zadeve EU in za zunanjo politiko, jasen Timmermans.

To, da se je velika članica pripravljena podrediti vladavini prava prav tako kot majhna, to, da vse države spoštujejo odločitve Sodišča EU - na tem temelji EU. "Brez spoštovanja vladavine prava EU ne bo mogla preživeti. Če ne zagotovimo, da se vladavina prava spoštuje povsod, bomo imeli fundamentalno krizo," je dejal.

Kot je nadaljeval, se v teh dneh ob njegovem obisku v Sloveniji vprašanje vladavine prava razumljivo povezuje predvsem z uresničevanjem arbitražne odločitve o meji med Slovenijo in Hrvaško - tako je bilo tudi v razpravi v DZ. "In res je povezano z vladavino prava, a je povsem drugačno od sistemske grožnje vladavini prava, ki smo ji priča na Poljskem," kjer komisija zato tudi odločneje ukrepa, je nadaljeval.

Ob tem je Timmermans ponovil že znano stališče komisije glede arbitraže: da je bila rešitev vprašanja meje s Slovenijo preko arbitraže pogoj za vstop Hrvaške v EU, da sta na to pristali obe državi in se zavezali, da bosta odločitev arbitražnega sodišča spoštovali.

Na tej poti je nato resda prišlo do zapleta, ko se je zgodilo nekaj, kar se nikoli ne bi smelo, a je bil rešen v skladu z za to predvidenimi pravili in povsem v skladu z mednarodnim pravom. "Zato zdaj upamo in pričakujemo, da bosta obe državi spoštovali razsodbo."

"In to je vse, kar bom dejal danes. Ne bom se spuščal v razpravo o tem, kaj bi komisija morala ali lahko naredila. Verjamem namreč, da bi za zdaj morali ostati ob strani in dovoliti, da skušata rešitev poiskati vpleteni strani. Obe strani pa pozivam, naj si prizadevata za rešitev, tako da bo sodba uresničena," je dejal.

"Realno gledano moram reči, da bi morali to vprašanje rešiti državi sami, a zavedam se tudi, da zadeva delovanje Evropske unije kot celote in v tem smislu smo vsi zainteresirani, da se sodba implementira," je zaključil razpravo na to temo.

Mogherinijeva poudarila pomen arbitraže za stabilnost Zahodnega Balkana

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa je v DZ poslancem ponovila pričakovanje Evropske komisije, da bo prišlo do implementacije arbitražne odločitve o meji med Slovenijo in Hrvaško. Vidi jo pomembno ne le za napredek v odnosih med obema članicama, ampak tudi za stabilizacijo Zahodnega Balkana.

Mogherinijeva je na skupni seji parlamentarnih odborov za zunanjo politiko, za obrambo in za zadeve EU predstavila poglede na aktualna vprašanja na področju zunanjih in varnostnih zadev EU. Osredotočila se je na Zahodni Balkan, sodelovanje članic EU na obrambnem področju in krepitev večstranskega sodelovanja. Govora je bilo tudi o problemu migracij in terorizma.

Glede položaja na Zahodnem Balkanu je Mogherinijeva dejala, da je mesto te regije znotraj unije. Že sama perspektiva članstva in pripravljenost na reforme pomagata državam v regiji k napredku. "Narediti pa moramo vse, da bodo ti koraki nepovratne narave," je poudarila. "Zahodni Balkan je del Evrope in mora postati del EU," je dodala.

Na tej točki je več poslancev izpostavilo pomen arbitraže med Slovenijo in Hrvaško, spoštovanja mednarodnega prava in zgleda za ostale države v regiji. Mogherinijeva se je s tem strinjala in hkrati pozvala h krepitvi sodelovanja, ne nasprotovanja. Tudi ob migrantski krizi se je videlo, da je rešitev mogoče doseči le skupaj, je poudarila. Opozorila pa je, da morajo rešitve za probleme v regiji priti iz regije; ne morejo biti vsiljene iz Bruslja.

Glede sodelovanja na obrambnem področju je poudarila, da se bo le združena Evropa lahko soočila z aktualnimi varnostnimi izzivi, zlasti z nekonvencionalnimi, kakršne so kibernetske grožnje. A to združevanje ne bi šlo v smislu oblikovanja skupne vojske, "militarizacijo", ampak predvsem združevanje potencialov za učinkovitejšo uporabo finančnih sredstev. "Kam bodo države vlagale sredstva za nacionalno obrambo, pa je njihova nacionalna pristojnost," je poudarila.

"Evropa ni vojaško zavezništvo in nikoli ne bo," je zatrdila. EU ne bo financirala vojaških posegov, varnost bo zagotavljala predvsem s preventivnimi ukrepi, spodbujanjem preprečevanja konfliktov in podobnim, je dejala.

V tem smislu je poudarila pomen krepitve večstranskega delovanja EU znotraj mednarodnih organizacij in povezav. "Biti moramo vodilni v boju proti podnebnim spremembam, v prizadevanjih za trajnostni razvoj in napredek," je dejala Mogherinijeva.

Poslance so zanimala njena stališča glede terorizma in povezanosti z migracijami. A Mogherinijeva jih je opozorila, da vprašanja o terorističnih napadalcih, ki so kot potomci priseljencev pravzaprav evropski državljani, niso v njeni pristojnosti. Se je pa zavzela za krepitev izmenjave obveščevalnih podatkov, preprečevanja radikalizacije mladih in krepitev integracije priseljencev.

Tudi sicer je bila bolj skopa pri pojasnjevanju vprašanj notranje varnosti, čeprav je priznala, da se problematika prepleta z vprašanji zunanje varnosti. Zavrnila je očitke Branka Grimsa (SDS), da je "Evropa odprla meje za nezakonite migracije".

"Nasprotno, EU je pomagala nacionalnim državam pri varovanju njihovih meja," je dejala.

Izpostavila je krepitev partnerstev z državami izvora migracij, zlasti afriškimi, pa tudi azijskimi, da bodo lahko same prevzele nadzor nad lastnim ozemljem in mejami ter zagotavljale tako varnost kot gospodarsko perspektivo svojim državljanom, da ne bodo zapuščali svojih domov.

Kot je poudarila, ti ukrepi že kažejo rezultate - tokovi migrantov v Sredozemlju so se že zmanjšali za 15 odstotkov glede na leto 2015. Pojasnila je še, da velik upad migracij beležijo tudi v Nigru - če je prek te države prej na mesec prišlo več kot 70.000 ljudi, so jih zdaj beležili le 4000.

Nad Severno Korejo več pritiska, ohranjanje sankcij proti Rusiji

Na hitro je komentirala tudi druge aktualne izzive v svetu. Glede severnokorejskega vprašanja se je zavzela za "več diplomatskega in gospodarskega pritiska", vsekakor pa proti vojaškemu posredovanju. Izkušnja z Iranom je pokazala, da se da najti rešitve, vendar je zato seveda potrebna volja Pjongjanga za pogajanja, ki je ni, je priznala.

Poudarila je, da ima EU enotno stališče glede ohranja sankcij proti Rusiji. EU ne bo priznala priključitve ukrajinskega Krima. A obenem se je zavzela za ohranjanje dialoga.

Poslance so zanimali tudi odnosi s Turčijo, zlasti možnost prekinitve pogajanj o članstvu. Mogherinijeva je pojasnila, da je za kaj takega potrebno soglasje vseh članic.

Poudarila je, da Turčija za EU ni pomembna le kot kandidatka za članstvo, ampak tudi kot akter pri zagotavljanju regionalne varnosti, zlasti pri reševanju konflikta v Siriji, v boju proti terorizmu in nenazadnje tudi pri preprečevanju nezakonitih migracij.