Kako z varčevanjem do stanovanja, hiše?

Ko smo iskali družino, ki bi z nami odkrito spregovorila o varčevanju, o tem, koliko in kako varčuje, smo imeli velike težave. Očitno gre za temo, o kateri nekateri javno ne govorijo radi. Nista pa imela nobenih zadržkov, da bi z nami delila svoje izkušnje, Ana Mestnik in Martin Udovič, ki živita s hčerkama v najetem stanovanju za Bežigradom v Ljubljani. Njuna dolgoletna želja je, da bi nekoč živela pod lastno streho, v podobno velikem stanovanju kot zdaj. A taka stanovanja v Ljubljani danes stanejo približno 300.000 evrov in da bi ga lahko kupila, sta začela pred šestimi leti varčevati.

Konservativno, pravita, z življenjskim naložbenim zavarovanjem, za kar danes mesečno plačujeta 200 evrov. "Na začetku nisva plačevala takega zneska, ampak sva najprej plačevala petdeset evrov, ko sva videla, da si lahko privoščiva toliko, sva dodajala police, tako da imava danes štiri police po petdeset evrov", razlaga Martin. 

Ne varčujeta pa samo na ta način. V nadaljevanju sta iskala tudi druge možnosti, med drugim bolj tvegane, kot so kriptovalute. Kot pravita, sta začela investirati v bitcoine, vmes sta tudi rudarila. 

Danes poskušata nameniti  za varčevanje skupno približno 500 evrov na mesec. Upata, da bosta v približno devetih, desetih letih privarčevala vsaj za tretjino stanovanja, za ostali del nameravata najeti posojilo. 

Izračunali smo, koliko bi privarčevali, če bi za to namenili 500 evrov v 10 letih. Pri tem smo v večini primerov upoštevali letne donose, kot so bili v zadnjih tridesetih letih, izjema so bitcoini. Nismo pa pri izračunu upoštevali inflacije, za katero se v prihodnjih letih napoveduje, da bo dvoodstotna, prav tako ne vstopnih in izstopnih stroškov in davka. 

S 500 evrov mesečno bi v desetih letih, če bi imeli denar doma, privarčevali toliko, kot smo vložili, in sicer 60.000 evrov. Pri tem bi nam vrednost zmanjšala inflacija, ta pa bi nam pojedla tudi skoraj ves donos na varčevalnem računu na banki. V tem primeru bi bil privarčevani znesek približno dobrih 68.000 evrov. Slabih 84.000 evrov bi imeli, če bi varčevali v zlatu, v skladih dobrih 90.000 evrov, še več pa v delnicah, in sicer približno 100.000 evrov. In še najbolj rizična naložba v primeru varčevanja 500 evrov na mesec: 2,3 milijona evrov. A strokovnjaki svarijo, gre za naložbo, s katero lahko veliko dobite, a tudi veliko izgubite, zato imate lahko v tako rizičnih naložbah le malo denarja, ki ga varčujete.

Donosnost bančnih vlog še naprej nizka, kriptovalute uganka

Bančne vloge so zelo varna naložba za posameznika, absolutno varna naložba, pravi prof. dr. Aljoša Valentinčič z ljubljanske Ekonomske fakultete in dodaja, da je cena, ki jo plačujemo za to, nizka donosnost na daljši rok. Glede delnic dr. Valentinčič napoveduje, da bodo imele na dolgi rok 8, 9, 10-odstotno donosnost, ne želi pa ničesar napovedovati glede kriptovalut oziroma bitcoinov, ki so imeli tudi 70-odstotoni letni donos. "Lastnosti špekulativnih naložb so take, da ne moremo reči, kaj se bo zgodilo jutri," pravi Valentinčič.

Drugače je z zlatom, ki je bolj predvidljiv, je prepričan finančni svetovalec Aljoša Zelnik. Več kot je problemov na svetu, boljše je to za ceno zlata in obratno: če je stabilna gospodarska rast in v svetu ni konfliktov, slabše je to za zlato, ugotavlja Zelnik.

Pri varčevanju pomembna disciplina

Je pa pri varčevanju pomembna disciplina. Pogosto nas zamika, da bi porabili denar za kaj, kar ni nujno potrebno. Ana priznava, da je manj disciplinirana kot Martin. Fiksni del gre za zavarovanja, glede ostalega se vsak mesec dogovorita, koliko bosta dala na stran. So tudi meseci, ko privarčujeva manj, pravi Ana v smehu, tak je december, ali pa maj, dodaja Martin, ko praznujejo veliko rojstnih dnevov. 

Predvsem pa je nujno varčevanje odvisno od prihodkov, ki jih imata. Ti se spreminjajo, oba sta namreč samostojna podjetnika, ki delata v prodaji.

Za kaj varčujemo? 

O motivih za varčevanje na Statističnem uradu Slovenije nimajo konkretnih podatkov. Je pa varčevanje za stanovanje, za kar varčujeta tudi Ana in Martin, po ugotovitvah Evropske centralne banke eden pomembnejših razlogov za varčevanje gospodinjstev v državah evrskega območja. Med najpomembnejšimi motivi so tudi zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, dohodka ob upokojitvi, za večje nakupe, med drugim vozil, pa tudi za izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.

Le še Madžari bolj varčni 

Slovenci smo med najbolj varčnimi narodi v Evropi. Po rekordnem varčevanju leta 2020, to je bilo v času pandemije covida-19, smo začeli spet več trošiti. Se pa v zadnjih letih nadaljuje trend višjega varčevanja. Lani so tako gospodinjstva v povprečju privarčevala nekoliko višji delež razpoložljivega dohodka kot v letu pred tem. Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev, to je delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku, je lani znašala 14,8 odstotka, v letu 2022 pa 14 odstotkov.

Da smo Slovenci v Evropski uniji nadpovprečni varčevalci, kažejo tudi najnovejši podatki. Kot nam sporočajo z Eurostata, smo bili v prvi četrtini letošnjega leta z 22,49-odstotno stopnjo bruto varčevanja tik pod vrhom lestvice največjih varčevalcev v Evropski uniji. Pred nami so bili s 23,25 odstotka samo še Madžari. V enakem obdobju lani so bila najbolj varčna gospodinjstva v Nemčiji, letos so Nemci na tretjem mestu, sledijo jim Švedi, Avstrijci in Čehi.

Vreča za hude časa ali zlata rezerva

Ni pomembno samo, da denar, namenjen varčevanju, nekam 'umaknemo', pomembno je tudi, pravi finančna svetovalka Ana Vezovišek, da ga imamo nekaj tudi za zlato rezervo in to takoj dosegljivega, če ga potrebujemo. "A ga ljudje pogosto nimajo, ker smo vajeni varčevati za neke dolgoročne cilje ali pa ničesar ne damo na stran," ugotavlja Vezovišek. In zakaj potrebujemo vrečo za hude čase ali zlato rezervo, kot ji pravijo nekateri. Da lahko pridemo do denarja takoj, ko ga potrebujemo ob nenapovedanih dogodkih, odgovarja Vezovišek.

Lahko ostanemo brez službe, zbolimo, se nam pokvari avto, gospodinjski aparat. V teh primerih potrebujemo denar takoj. Lahko bi ga vzeli tudi iz naših dolgoročnih naložb, vendar pa bi v tem primeru lahko to storili v nepravem času, ko je vrednost delnic, sklada in ostalega padla, s čimer bi izgubili nekaj denarja, opozarja Vezovišek. 

Za zlato rezervo ni treba imeti prihranjenih šest mesečnih plač, kot nekateri mislijo, ampak šestkrat toliko, pravi finančni svetovalec Aljoša Zelnik, kot imamo mesečnih stroškov.

V to so všteti hrana, prevoz na delo, šolanje otrok ... Seveda pa moramo v času, dodaja Zelnik, ko pride do nepredvidljive situacije in potrebujemo denar, tudi sicer zategniti pas in denarja ne trošiti za nenujne stvari, kot je denimo nova obleka.

Najbolj pa je pomembno, da ne trošimo več, kot imamo prihodka. Finančna svetovalka Vezoviškova opozarja, da lahko denimo za bivanje porabimo do 20 odstotkov svojega proračuna, glede avtomobila je ta odstotek nižji, do 15 odstotkov svojega proračuna.