Predlog Zakona o ZZZS, ki naj bi v veljavo stopil 1. septembra letos, je ministrstvo za zdravje socialnim partnerjem v pregled poslalo v petek, še danes pa imajo čas, da ministrstvu na predlog pošljejo pripombe. V torek se bodo namreč o zakonu z vlado pogovarjali na izredni seji ekonomsko-socialnega sveta.
Po neuradnih informacijah medija N1 pa bodo predstavniki sindikatov na seji precej kritični, saj naj bi jih v zakonu zmotilo več določb. Celovitih stališč sicer še niso oblikovali, poroča medij, ki je v vpogled pridobil vsebino predloga zakona. Ta predvideva kar nekaj sprememb, med drugim naj bi ukinil tudi funkcijo generalnega direktorja, ki jo trenutno opravlja Tatjana Mlakar. Z dnevom, ko bi zakon stopil v veljavo, bi vlada zamenjala tudi poslovodstvo zavoda.
Pristojnosti generalnega direktorja Zavoda bi po novem prevzela tričlanska uprava, prvotno pa bi vlada za največ eno leto imenovala vršilce dolžnosti članov uprave. Mlakarjeva bi postala v. d. članice uprave, ki bi prevzela pristojnosti za obvezno zdravstveno zavarovanje, vlada pa bi imenovala še v. d. predsednika uprave in v. d. člana uprave, ki bi bil pristojen za dolgotrajno oskrbo.
Kasneje bi sicer predsednika uprave s polnim mandatom na podlagi javnega razpisa izbrala skupščina, ki bi jo ministrstvo s 45 članov zmanjšalo na le 11 članov (šest predstavnikov zavarovancev, po dva predstavnika delodajalcev in vlade ter predstavnik zaposlenih na ZZZS). Če vlada s predlaganim ne bi soglašala, pa bi morala skupščina javni razpis ponoviti.
Člana uprave za zdravstveno zavarovanje in za dolgotrajno oskrbo bi nato predlagal predsednik uprave, a tudi tu bi morala s predlaganimi imeni soglašati vlada.
Trenutno sicer generalnega direktorja izbere upravni odbor, imenovan pa je s soglasjem državnega zbora. Upravnega odbora sicer po spremembi zakona ne bi bilo več.
Veliko več pristojnosti pa naj bi z novim zakonom pridobil zdravstveni minister. Kot poroča medij, bi namreč minister prejel pristojnosti, da sam sprejema odločitve, ki so sicer po zakonodaji v pristojnosti skupščine ali uprave zavoda. Zavodu bi tako lahko predlagal, katere akte naj sprejme, v kolikor pa ga ne bi upoštevali, bi lahko minister takšen akt sprejel tudi sam.
Generalna direktorica je sicer že večkrat poudarila, da je vlada že prevzela veliko pristojnosti ZZZS. Prav tako se poraja vprašanje, ali se je ministrstvo priprave zakona lotilo z željo po menjavi vodstva Zavoda. Kot poroča medij, naj bi takšne pomisleke imelo več članov strateškega sveta za zdravstvo ter zunanjih opazovalcev. Vlada sicer po trenutni zakonodaji Mlakarjeve ne more zamenjati.
Gibanje Svoboda: Minister za zdravje ima polno podporo tako stranke kot poslanske skupine
Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje so sporočili, da z vsebino predloga niso bili seznanjeni. Enako so sporočili tudi v Gibanju Svoboda in pri Socialnih demokratih, zato predloga zakona podrobneje tudi ne morejo komentirati. So pa v SD poudarili, da prejete iztočnice kažejo na napredek priprave zakona v luči zdravstvene reforme. "Zavedamo se, da obstoječa ureditev potrebuje nadgradnjo in da vsem interesnim skupinam verjetno ne bodo po godu. V času javne in koalicijske razprave pričakujemo tvoren dialog v dobro sprejetja zakona, ki bo po meri bolnikov in zaposlenih v zdravstvenem sistemu," so še dodali.
V Levici medtem pravijo, da njihova skupina v DZ še ni prejela vsebine predloga sprememb, a da na podlagi poročanja medijev pričakujejo, da se bodo o predlogu še konkretno pogovorili. Predvsem o spremembah, ki naj bi poskrbele za koncentracijo moči na zdravstvenem ministru in na področju skupščine oz. vodenja s strani tričlanske uprave.
"Seznanjeni smo bili z izhodišči za pripravo zakona o ZZZS, ki pa so se spreminjala in dopolnjevala, tudi na podlagi predlogov različnih deležnikov, ki so jih podali na predlagana izhodišča, med njimi tudi Svoboda oziroma poslanske skupine koalicije," pa so pojasnili v Gibanju Svoboda. Dodali so, da glede na zadnja izhodišča predloga zakona ta ZZZS v nobeni točki ne odvzema avtonomnosti. "Temveč ravno obratno, avtonomnost zavoda krepi," so dejali.
Prepričani so, da je prenova nujna, saj je trenutna ureditev ZZZS nespremenjena "že praktično od njenega nastanka". Pričakujejo, da bo tako Zavod postal aktiven kupec zdravstvenih storitev ter da bo svoje poslanstvo začel izvajati bolj učinkovito in transparentno.
Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pa ima, kot so sporočili iz Gibanja Svoboda, polno podporo tako stranke kot poslanske skupine. Na vprašanje o večji pristojnosti ministra, pa so dejali, da "imamo v Sloveniji nenavadno situacijo, saj minister za zdravje nosi vso odgovornost za delovanje zdravstvenega sistema, a hkrati nima pravega vpliva na odločitve in delovanje ZZZS, ki zbira in razdeljuje sredstva za uresničevanje pravic (storitev) v okviru zdravstvenega zavarovanja".
"Delovanje obeh institucij mora zato postati vzajemno, povezano in usklajeno. Konkretno vsebino predloga zakona bomo lahko komentirali, ko bomo z njo seznanjeni. Naj ob tem spomnimo, da bo o vsebini zakona potekala javna razprava, zato se bo ta verjetno še dopolnjevala in nadgrajevala," so še dodali.
Glas ljudstva: sprememba upravljanja ZZZS uvaja povečano odvisnost od politike
Na današnji novinarski konferenci so spremembo upravljanja ZZZS sicer komentirali v iniciativi Glas ljudstva, v kateri so izrazili zaskrbljenost, da je za ministra poleg digitalizacije ključni reformni ukrep prav sprememba upravljanja ZZZS. "Ta uvaja povečano odvisnost od politike, čeprav je zdravstvena blagajna last zavarovancev," so dejali.
Pričakujejo sicer, da bodo sindikati ustrezno reagirali na dejstvo, "da se jim odvzema celo izbor predstavnikov delojemalcev v svetu zavoda in se ga prenaša na socialnoekonomski svet".
"Za Glas ljudstva pa je nesprejemljivo tudi, da je to edina sprememba Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), kar minister utemeljuje, da še vsak minister, ki je ta zakon 'odprl', ni končal mandata," so dodali. Sprašujejo se, ali to pomeni, da številna določila, ki terjajo popravke, nekatera tudi zaradi deset let starih zahtevah Ustavnega sodišča, tudi v tem mandatu ponovno ne bodo prišla na vrsto, ker se minister boji za svoj položaj.
Ob tem so še opozorili, da celovit predlog ZZVZZ, ki odpravlja neustavnosti in druge pomanjkljivosti, že pet let tiči v predalih ministrstva.
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.