Kaj poraz Donalda Trumpa pomeni za Slovenijo?

Štiriletna Trumpova vladavina je naredila toliko škode, da bo treba veliko energije in truda, da si država opomore. Trump je sistematično razgrajeval institucije, delil Američane, uničeval zaupanje ljudi v politiko. Metode, ki jih je uporabljal, so podobne metodam, ki jih uporabljajo nekateri politiki pri nas. Temu bo mogoče končno narediti konec.

Trump je svojo politiko vedno in povsod oblikoval kot odgovor oziroma odziv na dominanten diskurz v družbi. Zavračanje lastne odgovornosti je ves čas svojega vladanja opravičeval s pomočjo najrazličnejših teorij zarote. Vedno je bila po sredi globoka država, skrita pod globokimi plastmi resničnosti, ki je želela uničiti Trumpa in ameriški narod. Gre za artikulacijo tipičnega nacionalista, ki sebe vidi kot deprivilegiranega. Njegovi podporniki so bili ves čas njegovega vladanja pripravljeni, da zavestno odvržejo individualno zavest, pri čemer je popolnoma nepomembno, da Trumpovo govorjene zlahka dokažete kot lažnivo. Moč Trumpovih teorij zarot temelji na ponujanju enostavnih rešitev za iracionalne emocije. Primer so zamere ali ksenofobni strahovi pred tistim, kar je Donald Trump Američanom postregel kot grožnjo (migracije iz Srednje Amerike, zlobno Kitajsko, neintegrirane tujce in domače izdajalce, MSM-medije, ki proizvajajo lažne novice, skrite komuniste itd.). Zveni znano?

Trumpov diskurz je opogumil njemu podobne politike na vseh koncih sveta. Realnost v političnem življenju so postali politiki, ki zanikajo podnebne spremembe, prisegajo na šarlatanstvo, versko blaznost in se o pomembnih političnih odločitvah zanašajo na napovedi gurujev tipa Paula White. Trumpovi podporniki so od predsednika sprejemali tolažilno razmišljanje, utemeljeno na teorijah zarote, kot pojasnitev za vse njihove iracionalne strahove in zamere. Trump jim je nenehno dovajal zadosten odmerek laži, ki je Ameriko držal v kolektivnem transu in prepričanosti, da so izbrani narod, ki ga bo Trump naredil oziroma ohranil velikega. Ta odklon od normalnosti, opustitev vladavine prava in gaženje težko doseženih civilizacijskih standardov je zamajal najmočnejšo demokracijo sveta.

Teorija zarote je orodje za napad na tiste, ki bi ignorirali njen obstoj. Zato je Trump takoj na začetku mandata napadel medije. Napovedal jim je vojno. Kadar ti niso želeli poročati o njegovih blodnjah, je bil prepričan, da so pristranski in so del iste zarote, o katerih ne želijo poročati. Trump je medije označil za proizvajalce lažnih novic. Vzporedno je začel uporabljati kanale, na katerih je poročal o svoji resnici. Na ta način je sklenil legitimizacijski krog za diseminacijo svojih teorij zarote, ki jih je primarno pošiljal prek svojega Twitterjevega profila. Zveni znano?

Motivi, ki spodbujajo ljudi, kot je Donald Trump, so različni. Najpogosteje gre za agresijo in občutek večvrednosti, pogosto pa tudi za kognitivne motive posameznika. Nevednemu delu družbe servira razlago o dogodkih, za katerimi stoji globoka država. Ljudje, ki so se poistovetili s Trumpom, so nenehno delali enako kot on. Trumpovi podporniki ga sprejemajo takšnega, kot se je ponujal sam, ne da bi za to imeli kakršne koli dokaze. Kakor Trump so nenehno poskušali reducirati lastne frustracije, tako da pokažejo na, po njihovem maligne dele družbe, menda krive za lasten neuspeh in nezadovoljiv položaj v družbi. Za njihov neuspeh so vedno krivi drugi.

Donald Trump je enako deloval tudi v mednarodni skupnosti. Ko mu kak od mednarodnih sporazumov (npr. Sporazum o svobodni trgovini (NAFTA), Pariški sporazum o podnebnih spremembah itd.) ni bil po godu, je enostavno napovedal, da ga ZDA ne bodo spoštovale. Napovedal je izstop iz Unesca (skupaj z Izraelom), priznal Jeruzalem za glavno mesto Izraela, priznal je Juana Guaidoja za predsednika Venezuele. Ko mu določeni sporazumi niso bili všeč in je verjel, da niso v interesu ZDA, je te preprosto zavrgel. Problem ni v Trumpovem zastopanju interesov Američanov. Problem je v načinu vladanja. Trump nenehno zavrača realnost in lastno odgovornost za okoliščine, v katerih se je znašel.

Konec vladavine Donalda Trumpa je pomemben tako za Američane kot preostali svet. Tudi za Slovenijo. Vzorce Trumpovega načina vladanja danes vidimo tudi v slovenski politiki. Od zanikanja podnebnih sprememb in izmišljenih teorij zarote o dominaciji globoke države, prek vojne z mediji, do zlorabe družbenih omrežij za promocijo lastne resnice. V tem prednjači sam predsednik vlade, kar izrazito spominja na Donalda Trumpa.

Še več, Trumpa je odkrito podpiral, mu čestital za zmago, še preden so bili prešteti vsi glasovi. S tem je Slovenijo postavil na nehvaležen seznam držav, ki ne spoštujejo niti minimalnih demokratičnih standardov, npr. da je zmago na volitvah mogoče razglasiti šele po preštetju vseh glasov. Tovrstne prakse bo Janez Janša, zdaj, ko Trump ni več predsednik ZDA, veliko težje opravičeval. Že njegova "izhitrena" čestitka Trumpu je doma in v tujini požela posmeh in diskretizacijo, ki se je bo Janša težko opral. Končni rezultat bo, da Janše in politike njegove SDS nihče, razen morda njegovih podpornikov, ne bo jemal resno.

Enako velja za notranjega ministra Aleša Hojsa. Ta bi nacionalno volilno zakonodajo urejal tako, da bi kršil Maastrichtsko pogodbo, ki določa, da imajo državljani držav Evropske unije (EU) volilno pravico na lokalni ravni v katerikoli državi članici EU, v kateri imajo urejeno stalno prebivališče. Stvar zveni banalna, ker odseva neznanje ministra Hojsa, ampak po drugi strani stvar ni tako nedolžna. Hojsova drža nas pelje v spiralo neumnosti, ki jo najdemo v državnem zboru. 

Poslanec Marjan Pojbič (SDS) poslanskemu kolegu Luki Mescu (Levica), rojenemu leta 1987, očita nesodelovanje v slovenski osamosvojitvi. Takšna stališča iščejo oporo v golem nacionalizmu, v katerem so vedno problem drugi, te legitimizira najvišja figura v politični hierarhiji. V Pojbičevem primeru sta to minister Hojs in premier Janša, v Hojsovem primeru Janša, v Janševem primeru pa Donald Trump. Ta spirala je zdaj prekinjena, kar pomeni, da bo vedno težje uporabljati takšen pristop v politiki.

Poleg kičastega življenjskega stila in Trumpove poceni prostaške retorike ter banalnega argumenta, češ da mora biti Slovenija ponosna, ker je Melania Trump rojena v Sevnici, od Trumpove vladavine ne bo ostalo veliko. Američani bodo morali v eri Joeja Bidna sanirati številne probleme, ki jih je s seboj prinesel Trump. Po drugi strani nam v Sloveniji ostane upanje, da lahko končno stvari začnemo poimenovati s pravim imenom. Neznanje in uporaba laži kot metode za uresničevanje političnih ciljev in zdravljenje lastnih blodenj nista dovoljeni, ne glede na to, ali jih izgovarja navaden državljan, minister, predsednik vlade ali pa nekdanji predsednik ZDA.