Kadrovske štipendije so najvišje, a pogosto ostanejo nepodeljene

Dijakom in študentom v Sloveniji so na voljo različne vrste štipendij. Tako se denimo lahko prijavijo na razpise za državne, kadrovske ali občinske štipendije, vendar pa so upravičeni le do ene. Slovenske občine razpisujejo različne štipendije, pri postavljanju pogojev pa so avtonomne. Kot navajajo v Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, med drugim obstajajo štipendije za tiste najbolj nadarjene ali štipendije, namenjene dijakom in študentom iz socialno šibkejšega okolja. Meril pa je lahko tudi več.

Letos denimo štipendije za nadarjene razpisujeta mestni občini Ljubljana in Maribor. Iz slednje so sporočili, da si s tovrstnim štipendiranjem prizadevajo pospeševati izobraževalno dejavnost, namenjeno pa je spodbujanju izobraževanja perspektivnih kadrov, ki so nosilci razvoja mestne občine. Namen štipendiranja dijakov srednjega poklicnega izobraževanja pa je predvsem spodbujanje mladih za tovrstno izobraževanje, prednostno za deficitarne poklice, še navajajo.

Kadrovske štipendije so najvišje, a ostajajo nepodeljene

Iz Mestne občine Kranj pa so sporočili, da razpisujejo zgolj štipendije in denarne pomoči za študij v tujini. Povezovanje človeških virov in zaposlovalne sfere pa je namen predvsem druge vrste štipendij, in sicer kadrovske. Kot pravijo na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendije, so te štipendije v povprečju najvišje, a jih kljub temu vsako leto veliko ostane nepodeljenih.

Posredne kadrovske štipendije za dijake in študente podeljujejo regionalne razvojne agencije v okviru regijskih štipendijskih shem. Vsaka statistična regija Slovenije ima svojo regionalno razvojno agencijo.

Zdenka Žakelj iz razvojne agencije Notranjsko-Kraške regije je pojasnila, da takšne štipendije razpisujejo delodajalci, ki posredno prek agencij tudi odločajo o končnem izboru štipendistov. V primeru posrednih kadrovskih štipendij imajo namreč delodajalci po njenih navedbah določene ugodnosti, saj se 50 odstotkov štipendije financira iz sredstev Evropskega socialnega sklada, prav tako pa delodajalcem ni treba voditi dokumentacije in poročati, ker to namesto njih naredijo agencije. Delodajalci te štipendije razpisujejo na podlagi svojih potreb oziroma poslovnih ciljev, prednost pa imajo poklici, ki so v regiji deficitarni, je dejala Žakljeva.

Po navedbah sklada običajno večina kadrovskih štipendij poleg uspešnega nadaljevanja oziroma zaključka izobraževanja vključuje tudi obveznost zaposlitve pri štipenditorju po končanem izobraževanju. Največkrat se mora kadrovski štipendist pri štipenditorju zaposliti za najmanj toliko časa, kolikor je prejemal kadrovsko štipendijo, navajajo.

S tega vidika prejemanje štipendije pomeni neko zajamčeno zaposlitev, vsaj začasno, ocenjuje Žakljeva. Sicer pa se po navedbah sklada lahko delodajalec s štipendistom dogovori tudi za druge obveznosti, kot so obvezna počitniška praksa ali diplomska naloga, vezana na podjetje.

50 odstotkov delodajalec, 50 odstotkov pa javna sredstva

Dušan Mikuž iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije je dejal, da 50 odstotkov za štipendije v okviru shem zagotovi delodajalec, ta del pa lahko deloma ali v celoti prispeva tudi občina. Preostalo polovico zagotovijo prek javnih sredstev, od tega jih je 85 odstotkov sredstev EU iz Evropskega socialnega sklada, 15 odstotkov pa slovenske udeležbe. Ta del regionalne razvojne agencije pridobijo s prijavo na razpis za sofinanciranje enotnih regijskih štipendijskih shem, je povedal.

Matija Ukmar iz razvojne agencije Ljubljanske urbane regije je pojasnil, da kandidati lahko kandidirajo za katero koli razpoložljivo štipendijo. Ker pa se izključujejo, se morajo kandidati v primeru pridobitve več štipendij odločiti, katero želijo prejemati.

Razpis za posredne kadrovske štipendije regionalne razvojne agencije objavijo na podlagi oddanih potreb delodajalcev, predvidoma v prvi polovici septembra. Objava razpisov občinskih štipendij je v pristojnosti občin, zato so nekatere razpise že objavile. Za državno štipendijo pa lahko dijak ali študent, ki mora biti starejši od 18 let, zaprosi kadar koli, tudi med šolskim oziroma študijskim letom. Če je do nje upravičen, se mu začne izplačevati naslednji mesec po oddaji vloge, so pojasnili na skladu.

Dijaki in študenti lahko dobijo tudi enkratno nagrado

Poleg državnih, občinskih in kadrovskih štipendij obstajajo še Zoisove štipendije, štipendije za izobraževanje v tujini, štipendije za izobraževanje tujih državljanov v Sloveniji ter štipendije za študij zamejcev in Slovencev po svetu v Sloveniji.

Po navedbah javnega sklada dijaki in študenti, ki z izjemnimi šolskimi ali študijskimi uspehi prispevajo k trajnostnemu razvoju družbe, lahko dobijo tudi enkratno nagrado v višini od 500 do 5000 evrov.

Slovenija ob tem vsako leto objavlja tudi štipendije za izobraževanje, kjer gre povečini za kadrovske štipendije vlade, ki štipendije razpisuje za potrebe kadrovanja za posamezni državni organ, še pojasnjujejo na skladu.