Julija, Lenka in Tris – novi prebivalci pokljuških gozdov

Gorenjski gozdovi so bogatejši za tri rise. Julija, Lenka in Tris so se pridružili za zdaj še maloštevilni družini risov v Sloveniji. Skupaj z v ponedeljek izpuščenima risoma Zoisom in Aido jih po ocenah stroke pri nas biva okoli 25, a cilj je okoli 100 primerkov. "Gre za pomemben dogodek za slovensko okolje in naravo, še posebej za slovenskega risa," je na današnji novinarski konferenci dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.

Med častnimi podporniki projekta je tudi Peter Prevc. Pravi, da je to, da je risa lahko videl v živo, zanj posebna čast. "Lepa nagrada za ves vložen trud vseh vpletenih," pravi ambasador projekta.

Podobno meni tudi okoljski minister Vizjak, ki je izrazil veselje, da ministrstvo sodeluje pri omenjenem projektu. "Mislim, da gre za konkreten projekt, ki tako s sredstvi EU, kot tudi s sredstvi našega proračuna pomembno krepi populacijo risa in še dodatno slovensko pisano naravno sliko," je povedal. Ob tem je poudaril, da ima Slovenija zelo bogato biodiverziteto in da je prav, da za to skrbimo in še naprej razvijamo. Obenem je izrazil upanje, da se bodo spuščeni risi Tris, Lenka in Julija na slovenskih tleh dobro 'prijeli'. "Da bodo nadaljevali to poslanstvo, da se bodo dodatno razmožili. In da bomo čez čas znova šteli številčno populacijo risov v naši državi," dodaja.

Izpusti risov na Gorenjskem so izjemnega pomena, saj območje predstavlja stičišče med Dinaridi in Alpami. Sveži geni iz Romunije in Slovaške bodo omogočili dolgoročno preživetje populacije, širjenje v Avstrijo, Italijo, Švico.

Koordinator projekta LIFE Lynx Rok Černe računa, da se bodo širili proti Alpam. Po njegovih besedah je v Sloveniji sicer prostora za okoli 100 odraslih risov. Kako velik teritorij potrebuje en sam ris, je predstavil na primeru risa Maxa. Max je bil spuščen blizu meje s Hrvaško in je od tam prišel na območje Bohinja in Kranjske Gore. V enem mesecu se je nato vrnil nazaj, ker tukaj ni našel samice za parjenje. "S tem primerom želim poudariti, kako zelo veliko območje risi potrebujejo in kako pomembno je, da je ta prostor povezan od Dinaridov, preko območja Julijskih Alp naprej, do Avstrije, Nemčije in Italije," je dejal Černe.

Ris je nekonfliktna žival

Današnji dogodek je bil še bolj poseben, saj so bili omenjeni trije risi izpuščeni na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). "Ris je bil že v preteklosti tukaj prisoten, pa ga potem ni bilo več in ti trije risi so nekako upanje, da se ta populacija znova naseli in obdrži tudi na območju TNP," je dejal direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park Janez Rakar. To je po njegovih besedah hkrati zelo pomembno tudi z vidika izboljšanja biodiverzitete in izboljšanja pogojev za vse živalske vrste, ki živijo na tem območju.

Kot je še pojasnil, je eden izmed ciljev TNP namreč tudi ohranjanje narave, živalstva in rastlinstva, zato se je zahvalil Zavodu za gozdove Slovenije, da so izbrali TNP za ta projekt. Za konec je izrazil upanje, da se bo kateri od izpuščenih risov v TNP tudi ustalil in si tukaj ustvaril domicil oziroma stalno prebivališče.

Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je spomnil, da je ris nekonfliktna žival, pri kateri zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto. Kot je še pojasnil, je cilj omenjenega projekta doselitev 14 risov na območju Dinaridov in jugovzhodnih Alp. Projekt poteka od leta 2017 in do danes je bilo v Slovenijo doseljenih skupno šest risov.

Trisu, ali triglavskemu risu, se bo, tako upajo, kar dobro godilo. Scenarij je sledeč: Julija in Lenka bi morali Pokljuko sprejeti kot svoj dom, Tris pa bi ju lahko izmenično obiskoval. Da so na nek način skušali to idealno stanje v naravi stimulirati, razlaga Černe: "Se pravi en samec na dve samici."

Mogočni samec je v obori prebil dober mesec in se menda zredil za tri kilograme. Če njegova nekoliko slabša forma samic ne bo preveč zmotila, bi lahko na Pokljuki kmalu nastal majhen risji 'baby boom'.