Mladiča risinje Teje: spol še ni znan, Goru pa mora opraviti 'test očetovstva'

Z Rokom Černetom, koordinatorjem projekta LIFE Lynx iz Zavoda za gozdove Slovenije, smo spregovorili o tem, kaj za populacijo risov pomenita risja mladiča, o katerih smo pisali nedavno. 

Potrditev, da ima Teja novo leglo, so dobili šele jeseni, ko jim jo je uspelo posneti z dvema mladičema. Kot opisujejo v LIFE Lynx, je najprej pred kamero prišla Teja, nato njena dva mladiča, čez pol ure pa je kamera ujela tudi Goruja.

Černe je poudaril, da je "dokaz, da ima risinja Teja tudi letos novo leglo mladičev, projektno ekipo LIFE Lynx zelo razveselil. Vsak tak dokaz je zelo pomemben za spremljanje vključevanja novih genov v populacijo, saj pomeni, da se preseljeni risi uspešno vključujejo v populacijo."

Ali že vemo kaj o novih risjih mladičih? 

Na vprašanje, ali jim je že uspelo ugotoviti kaj o mladičih Teje in Goruja, je povedal, da ima risinja Teja letos (vsaj) dva mladiča, njun spol pa še ni znan. Prav tako še ni zanesljivo potrjeno, kdo je njun oče: "Verjetno je, da je tudi tokrat oče Tejinih mladičev ris Goru, ki smo ga leta 2019 pripeljali iz Romunije, saj smo v času parjenja (februar–april) Tejo in Goruja spremljali s pomočjo telemetričnih ovratnic in ugotovili, da sta se večkrat srečala. Za trden dokaz očetovstva potrebujemo genetske vzorce, ki pa jih je pri risu izredno težko dobiti. Največ možnosti je v času snega, saj lahko takrat risom sledimo in v snegu poberemo vzorec urina, iztrebka ali dlake."

In kako trenutno ocenjujejo uspešnost širjenja populacije risov? Černe izpostavlja, da so za zdaj z genetiko potrdili eno potomko doseljenega risa, to je risinjo Malo: "Pridobivanje genetskih vzorcev risa je izredno težko, zato bomo morali na potrditev drugih potomcev doseljenih risov še malo počakati. Vsekakor pa smo bili zelo presenečeni, da smo že v prvem letu po doselitvi risov potrdili prvo uspešno razmnoževanje in potomko doseljenega risa."

In kaj predvidevajo glede obnovitve populacije v prihodnosti?  

Za zdaj so štirje od sedmih doseljenih risov uspešno vzpostavili svoje teritorije, kar je prvi znak, da so se navadili na novo okolje in se bodo (če se še niso) tudi razmnoževali, je pojasnil Černe. Cilj projekta je vključitev risov v populacijo, do te pa pride prav z razmnoževanjem. Trdne dokaze za njihovo vključevanje v populacijo, ki jih dobijo s pomočjo genetike, bodo iskali v naslednjih letih, sklene Černe. 

Spomnimo

Mednarodni projekt ohranitve risov LIFE Lynx, katerega prijavitelj je Zavod za gozdove Slovenije, vključuje pet držav, Slovenijo, Hrvaško, Italijo, Romunijo in Slovaško, in poteka med letoma 2017 in 2024. Na Slovaškem in v Romuniji bo odlovljenih najmanj 14 risov – deset jih bo obogatilo slovenske gozdove, štirje pa hrvaške.

Te divje mačke bi brez načrtnega doseljevanja izumrle. Preden smo jih leta 2019 začeli doseljevati k nam, jih je bilo v naših gozdovih le še okoli 15. Prvi je k nam prišel ris Goru iz Romunije, ki so mu sledili še Katalin, Boris in Maks.