Minister za pravosodje Lovro Šturm je v zvezi z zahtevami, ki jih je judovska skupnost izrazila na seji komisije vlade za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti 22. septembra dejal, da so se s takimi zahtevami soočile že mnoge evropske države, z njimi pa se bo v čim krajšem času morala soočiti tudi Slovenija. Kot je še pojasnil, je potrebno pred dokončno objektivno oceno preučiti vsa zgodovinska dejstva in osvetliti dogodke, na katerih temeljijo pričakovanja za restitucijo judovskega premoženja.
Po ministrovih besedah bo ena od prvih nalog novoustanovljenega sektorja za popravo krivic in narodno spravo, ki je začel delovati v okviru pravosodnega ministrstva, prav pridobitev stvarnih podatkov, ki so potrebni za osvetlitev dogajanja.
Minister Šturm je ob tem še poudaril dejstvo, da se lahko zahtevam, ki jih je izrazila judovska skupnost Slovenije, v prihodnje pridružijo tudi zahteve drugih judovskih organizacij. Zato bo smiselno pridobiti tako zagotovilo nevlaganja novih zahtev za povrnitev judovskega premoženja kot tudi dokazila, da ima Judovska skupnost Slovenije za svoje zahteve pooblastila vseh, ki to pričakujejo oziroma pristojnih judovskih organizacij.
Vlada, ki bo s seznanitvijo zahtev prevzela tudi odgovornost za reševanje restitucije judovskega premoženja, ima politično voljo, da se krivice, ki so bile storjene, popravijo na podlagi stvarno utemeljenih dejstev in v duhu obojestranskega razumevanja.
Ker država ta čas še ne razpolaga z dokončnimi podatki, ocene zahteve, ki jo je podala judovska skupnost, še ni mogoče podati. Minister pravi, da še ni mogoče reči, kolikšno premoženje je bilo odvzeto Judom med vojno in po njej. Predstavniki judovske skupnosti so na komisiji sami rekli, da tega ne vedo natančno, saj dokumentov niso našli, zato je stvar raziskave, ki jo bodo opravili na pravosodnem ministrstvu. Oblika in višina odškodnine glede na stvarno utemeljene razloge so stvar dogovora med državo in judovsko skupnostjo oziroma drugimi upravičenci, npr. posamezniki ali morebitnimi drugimi judovskimi organizacijami.
'Titov zakon se mora razveljaviti'
Kot piše časnik Demokracija, ima Judovska skupnost Slovenije, po kateri ocenah v Sloveniji živi od 300 do 500 Judov, v sami skupnosti pa je sicer 150 članov, tri zahteve, in sicer izplačilo odškodnine v višini 15 milijonov evrov, kar znaša le nekaj odstotkov vrednosti odvzetega premoženja; objekt v Ljubljani, lahko vila Feliksa Moskoviča na Levstikovi 15, ki je sedaj sedež Socialnih demokratov, ali pa katera druga stavba v središču Ljubljane, ter razveljavitev Titovega zakona, ki je med letoma 1948 in 1950 narekoval podpis pogodbe o odrekanju vsemu premoženju v korist države v primeru, če so se izselili iz države.
Kot je znano, je komisija vlade za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti na seji 22. septembra obravnavala odprta vprašanja, ki jih je predstavila Judovska skupnost Slovenije. Vprašanja so se vrtela zlasti okoli vrnitve odvzetega judovskega premoženja. Na komisiji so se dogovorili, da bodo oblikovali posebno delovno telo, ki bo pripravilo ustrezno informacijo, povezano s to problematiko, s katero bi čim prej seznanili vlado, je dejal Šturm. Sklenili pa so tudi, naj se sektor za popravo krivic in narodno spravo ukvarja tudi z vprašanjem nasilja, ki je bilo judovski skupnosti na slovenskih tleh storjeno med in po drugi svetovni vojni.
