Hojs: Legalno in legitimno smo ščitili zdravje državljanov

Varuh človekovih pravic pozdravlja odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti nekaterih delov zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerih so bili sprejeti nekateri epidemiološki ukrepi. Odločitev namreč odpravlja dvome in pritrjuje pomislekom varuha, ki jih je ob sprejemanju ukrepov tudi sam naslavljal na vlado, so sporočili iz njegovega urada. 

Kot so zapisali, je namreč varuh v času sprejemanja ukrepov za omejitev okužb s koronavirusom večkrat opozoril, da zakon o nalezljivih boleznih v 39. členu ne daje določne in nedvoumne zakonske podlage za sprejemanje ukrepov, kakršna sta denimo prepoved gibanja na celotnem ozemlju države ali splošna prepoved shodov. Opozoril je tudi, da v primerih, ko izvršilna oblast take omejitve človekovih pravic določi s splošnim aktom oz. odlokom, posamezniki nimajo hitrega in učinkovitega sodnega varstva svojih pravic. V praksi se je pokazalo, da se praviloma obrnejo na ustavno sodišče s predlogom za oceno ustavnosti in zakonitosti vladnega predpisa, vendar ta pravna pot ni posebej hitra v okoliščinah, ko se epidemiološko ukrepanje zelo hitro spreminja. Pogosto lahko namreč ustavno sodišče le za nazaj ugotovi, da je bil posamezen ukrep v neskladju ustavo, navajajo. Pri uradu varuha pričakujejo, da bo odločba ustavnega sodišča izvršena v določenem roku in da bodo pri spremembi zakonodaje upoštevani tudi njegovi predlogi. 

Janša: Zakon sta sprejemali LDS in SD

Predsednik vlade Janez Janša se je na ugotovitev ustavnega sodišča o neustavnosti dela zakona o nalezljivih boleznih in s tem povezanih vladnih odlokov o omejitvah zbiranja in gibanja odzval z besedami: "Očitno sta neustavni zakon sprejeli rajnka LDS in stranka SD leta 1995? je vprašal in dodal, da je ustavno sodišče to ugotovilo komaj zdaj.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je v današnjem odzivu na objavljeno odločitev ustavnega sodišča izpostavila, da je bil zakon o nalezljivih boleznih, ki je trenutno v veljavi in na podlagi katerega so bili sprejeti vladni odloki o omejitvah zbiranja in gibanja, sprejet leta 1995.

"In do sedaj ni bilo ugotovljeno, da bi bilo z njim karkoli narobe, da bi bil neustaven. In v skladu s tem je ravnala tudi vlada in tudi v nadaljevanju sprejemala ukrepe in odloke, ki so temu sledili," je dejala Jerajeva. Dodala je, da ocenjujejo, da je vlada delovala v skladu z veljavno zakonodajo in v skladu s pooblastili, ki jih kot izvršilna oblast ima. Zdaj pa je na vrsti DZ, da zakon popravi. "V SDS to odločitev spoštujemo, zato si bomo prizadevali, da se ta neskladja odpravijo, seveda pa je za to potrebno pripraviti ustrezno spremembo zakona, ki ga bo sprejel DZ," je dejala Jerajeva. 

Hojs: Legalno in legitimno smo ščitili zdravje državljanov

"Pravno smo torej legalno in legitimno ščitili zdravje državljanov," pa je zapisal minister za notranje zadeve Aleš Hojs. "Ustavno sodišče je razveljavilo dva člena zakona o nalezljivih boleznih in na podlagi teh členov izdane odloke. Toda razveljavitev zaradi epidemije učinkuje po dveh mesecih, kar pomeni, da vsi odloki še vedno veljajo," je sporočil. 

Časa za odpravo neskladja po oceni NSi dovolj

Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat pa je glede odločitve ustavnega sodišča dejal, da se je treba za boljše razumevanje zavedati, da je epidemija Slovenijo, Evropo in svet vrgla s tečajev in da na to nismo bili pripravljeni. In da tudi nekateri naši zakoni niso upoštevali, da lahko nastopi epidemija v takšnih dimenzijah, kot smo jim bili in smo jim še priča. Po Horvatovih besedah je ustavno sodišče ugotovilo, da "en majhen delček" zakona ni v skladu z ustavo, ker gre za staro besedilo, star zakon, ki pač ni upošteval okoliščin, kot smo jim priča.

"Nič tragičnega, ni potrebno zganjati nobene shizofrenije, kot vidimo pri naših političnih konkurentih," je še komentiral Horvat. In pojasnil, da to ni nič tragičnega, ker ustavno sodišče ni ustavilo določb zakona o nalezljivih bolezni, ampak je, nasprotno, eksplicitno povedalo, da se te določbe kljub neskladju z ustavo lahko uporabljajo tudi naprej. In dva meseca je po njegovih besedah dovolj časa, da bo državni zbor neskladje z ustavo tudi odpravil. Na ostre očitke opozicije pa je odgovoril še, da so to prazni očitki, ki so jih že vajeni. "Nimajo prav nobene argumentacije. Zanimivo je, da so tukaj najbolj glasni tisti, ki so puško vrgli v koruzo takrat, ko je naši državi, našim ljudem bilo najtežje," je še dejal Horvat.

Prek Twitterja so se na odločitev ustavnega sodišča odzvali tudi v poslanski skupini SMC, kjer so zapisali, da jih nekoliko preseneča, da je šele po toliko letih ugotovljeno neskladje z ustavo. "Kriviti to vlado za določbe, sprejete leta 1995, je neresno, pa vendar v teh časih že povsem pričakovano," so zapisali.

Del opozicije zadovoljen z odločitvijo ustavnega sodišča, ponovni pozivi vladi k odstopu

Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec v izjavi za medije je povedal, da je odločitev ustavnega sodišča še en dokaz, da vlada dela protizakonito in protiustavno. Meni, da bi vlada morala oditi in da so predčasne volitve edina pot. V sporočilu za javnost, ki so ga poslali zjutraj, so v LMŠ zapisali, da vlada tako strogih ukrepov, kot je prepoved gibanja in zbiranja ne bi smela sprejeti, če niso absolutno ustavni. Vlada naj bi po ugotovitvah ustavnega sodišča "sama sebi podelila bianco pooblastilo, da lahko pod pretvezo epidemije grobo posega v ustavne človekove pravice in temeljne svoboščine na neustaven način", so še zapisali.

Poslanec SD Marko Koprivc je v izjavi za medije v DZ povedal, da so v SD dlje časa opozarjali na spornost ukrepov in spornost načina njihovega sprejemanja. Ti naj ne bi služili omejevanju epidemije, temveč "večanju totalitarne oblasti". "Lahko bi rekli, da se je v zadnjem tednu nakopičilo vladi vse tisto, kar so sejali mesece in mesece. Dobili so udarce s strani ljudi - v petek je bilo na ulicah 40.000 ljudi, ki nasprotujejo tej vladi. Dobili so zaušnico s strani vlade same - odstopila je namreč njihova ministrica za pravosodje. In to kar se je zgodilo danes, s to odločitvijo ustavnega sodišča, bi lahko rekli, da so si zabili še zadnji žebelj v krsto kredibilnosti te vlade," je povedal Koprivc.

Poudaril je, da bi morali s predčasnimi volitvami državljani odločiti, v kakšni državi si želijo živeti, saj da vlada že od prvega dne nima legitimnosti. 

Do ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 je bil kritičen tudi vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. Po njegovem mnenju je imela vlada "bianco menico" za sprejemanje ukrepov. "To, kar je ugotovilo ustavno sodišče, je dokaz nesposobnosti te vlade. Dokaz popolnoma zgrešenih ukrepov, ki so bili sprejeti za omejevanje epidemije in so bili bolj kot ne neka kaprica oblasti za izživljanje nad ljudstvom," je dejal. Vatovec meni, da vlada ni skrbela za čimbolj neboleč izhod iz epidemije. Medtem ko je otroke, kulturne ustanove in upokojence zapirala, je vztrajala pri tem, tako Vatovec, da so se zaposleni ljudje izpostavljali tveganim stikom. Tudi po njegovem mnenju bi vlada morala odstopiti.

Predsednica SAB Alenka Bratušek pa se je spraševala, kdo bo prevzel odgovornost za dejanja, ki so v nasprotju z ustavo. Kritična je bila tudi do formulacije teh ukrepov. Dejala je, da ljudje, ki niso sposobni enostavnih ukrepov zapisati tako, da zakonsko stojijo, ne morejo voditi vlade. Odgovornost pa bi po njenem mnenju morala prevzeti cela vlada.

Spomnimo

Ustavno sodišče je ugotovilo, da sta 2. in 3. točka prvega odstavka 39. člena zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z drugim odstavkom 32. člena in tretjim odstavkom 42. člena ustave. Odločilo je, da mora državni zbor ugotovljeno neskladje odpraviti v dveh mesecih, dotlej pa se določbi uporabljata. Tako je odločilo, "da bi zavarovalo zdravje in življenje ljudi, ki bi lahko bila zaradi odsotnosti zakonske podlage v prihodnje ogrožena, in s tem preprečilo nastanek še hujšega protiustavnega stanja," je navedeno na spletnih straneh.

Posledično je sodišče ugotovilo, da so bili v neskladju z navedenima ustavnima določbama tudi izpodbijani vladni odloki v delu, v katerem so bili sprejeti na podlagi protiustavne zakonske ureditve. V neskladju je bilo več odlokov o prepovedi zbiranja in gibanja. Ustavno sodišče je odločilo, da ima ugotovitev neskladnosti učinek razveljavitve.