'Zaradi odločitve ustavnega sodišča izrečene kazni ne bodo padle'

Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost, da torej imamo nevzdržno stanje, ki ga mora odpraviti državni zbor s spremembo zakona, da bo ta skladen z ustavo. Kot je poudaril profesor ustavnega prava na ljubljanski pravni fakulteti Zagorc, se ustavno sodišče ni odločilo za razveljavitev zakona, saj bi s tem povzročilo pravno praznino in popoln kaos. Prav tako je le ugotovilo neustavnost sicer ne več veljavnih odlokov, in sicer z učinkom razveljavitve, kar bo imelo pomembne posledica na nezmožnost uveljavljanja povračila glob. Tako kazni, izrečene na podlagi vladnih odlokov, izhajajočih iz zakona o nalezljivih boleznih, ki so že postale pravnomočne in so bile plačane, ostajajo. Ne da se jih spet odpirati, je pojasnil Zagorc. "Taka odločitev tako lahko vpliva samo na še nepravnomočne zadeve," je dodal.

Ustavni pravnik pa vidi težavo v današnjem odzivu predstavnikov vlade na odločitev ustavnega sodišča, ki so se povsem neposrečeno izgovarjali na dejstvo, da so zakon sprejele že prejšnje vlade. Zagorc se zato sprašuje o iskreni pripravljenosti oblastnikov, da bodo zakon o nalezljivih boleznih pravočasno uredili. Vlada bi morala sodelovati z državnim zborom ter zakon pravočasno spremeniti. S tem bi namreč pokazali, da zares vsi spoštujejo ustavo, je dodal pravnik.

Ob tem je poudaril, da če je bil zakon o nalezljivih boleznih pomanjkljivo napisan v času, ko nismo imeli izkušnje s stoletno epidemijo, se še to da nekako razumeti. V zadnjem letu, ko pa to izkušnjo še kako občutimo na lastni koži, pa je težko opravičiti nesposobnost politike, da prilagodi zakonske podlage novi realnosti. "Ko si enkrat doživel pandemijo in veš, da je dejansko možna, je treba v zakonodaji jasno spodbujati tudi načela pravne države, vključno z načelom zakonitosti. Ravno zato, da obstajajo demokratični mehanizmi nadzora nad delom vlade, ki je na tem področju na žalost pogrnila na izpitu," je še pojasnil.

Po pravnikovih besedah smo v Sloveniji v letu epidemije covida-19 imeli situacijo, da se je vlada obnašala, "kot da sme početi vse". "To pa je nevzdržno. Vloga načela zakonitosti je prav ta, da se vzpostavijo vsebinski okviri, kaj sme vlada početi. V času izrednih razmer se lahko vzpostavijo tudi drugi mehanizmi nadzora nad delom vlade. Mi pa smo dokazano bili v situaciji, ko vlada ni imela dobro kalibriranega kurza," je dejal Zagorc. Izpostavil je, da to dokazujejo tudi na ustavnem sodišču že razveljavljeni pravni akti. "Omejevanje gibanja na občine ali prepoved gibanja iz države nista imela nobene zveze s stroko ali realnostjo. To je bil tipičen signal, da je nekaj narobe," je dodal.

Ob tem je opozoril še na dejstvo, da je ustavno sodišče šele po več kot letu dni od razglasitve epidemije sprejelo to odločbo, kar jasno priča o preobremenjenosti ustavnega sodišča. "Treba je delati v smeri, da se bo lahko ustavno sodišče ukvarjalo res s temeljnimi pravnimi problemi. Ne pa, da ga še dodatno obremenjujemo, kot se je storilo z zadnjo zakonsko spremembo, ko se je še razširilo njegove obveznosti, namesto da bi jih previdno ožili," je dodal.

Kovačič Mlinar: 'Ni tako enostavno, da bi rekli, da gredo lahko zdaj vsi izterjevat globe za nazaj'

Odločitev Ustavnega sodišča je pojasnil tudi odvetnik Blaž Kovačič Mlinar dejal, da je Zakon o nalezljivih boleznih, ki je bil pravna podlaga za izdajo vseh odlokov, s katerimi je vlada omejevala gibanje in združevanje, v nasprotju z ustavo, ker daje vladi preširoka pooblastila – glede izbire ukrepov, glede njihovega trajanja in intenzivnosti v zakonu ni nobenih omejitev. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je, ker gre za temeljne človekove pravice in osnovne svoboščine, takšna določba 39. člena ZNB v nasprotju z ustavo, pojasnjuje odvetnik Blaž Kovačič Mlinar.

Kaj to pomeni za državljane, ki so v povezavi z omenjenimi vladnimi odloki prejeli denarne kazni, pa je bolj zapleteno pravno vprašanje, kot se zdi na prvi pogled, opozarja. "Ustavno sodišče je Zakon o nalezljivih boleznih ohranilo v veljavi še vsaj dva meseca, ker je na drugi strani odločilo, da bi se, če bi ta zakon nehali uporabljati, nehali uporabljati vsi ostali omejevalni ukrepi. To pa bi bila še večja nevarnost, še večji poseg v ustavne pravice za življenje in zdravje, kot je zdajšnji. In tudi za nazaj je poimensko razveljavilo določene odloke. Tako da je to zdaj malo zapleteno vprašanje, kaj to pomeni za nazaj. Jaz mislim, da bo šele sodna praksa pokazala, kaj in kako. Ni tako enostavno, da bi rekli, da gredo lahko zdaj vsi izterjevat globe za nazaj." 

Po njegovem mnenju bo treba zdaj predvsem hitro spremeniti Zakon o nalezljivih boleznih. "Sam sicer mislim, da bi to moralo biti storjeno že prej, saj je od začetka epidemije minilo že leto in še nekaj, in upal bi si reči, da je ta problematika že kar dobro znana." Sprememba zakona ne bi smela biti težava, saj smo jih veliko že sprejeli ali spreminjali po hitrem postopku, še pravi in doda, da je treba to neustavno stanje čim prej urediti. 

V praksi se torej po mnenju Kovačiča Mlinarja ne bo kaj dosti spremenilo. "Zakon v praksi še vedno velja in tudi odloki na podlagi tega zakona še vedno veljajo, tako da ta trenutek ni kakšnih velikih sprememb. Če pa bo kdo zdaj kaznovan na podlagi zakona, ki je protiustaven, a vseeno velja, bo to spet nova zanimiva pravna situacija." 

Odvetnik še dodaja, da razume zmedo ljudi, ki se pojavlja ob tem. "To je spet popolnoma zmedeno. Vsi smo zmedeni – tako tisti, ki smo naslovniki teh norm, kot tisti, ki morajo nadzorovati izvrševanje teh ukrepov ... To vpliva na vse, na zaupanje v sistem, in je konec koncev slabo za vse. Ne zaradi odločitve Ustavnega sodišča, ampak zato, ker je ta zakon tak bil in ker je bil tako tudi uporabljen."