Sanader: Arbitraža ni znak nezrelosti
Novi slovenski premier Janez Janša in predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader sta se na današnjem neformalnem srečanju v Portorožu dogovorila za čimprejšnjo vzpostavitev dvostranskih stikov na vseh ravneh, tudi na premierski, takoj ko bo nova slovenska vlada potrjena v državnem zboru. Sanader je v ločeni izjavi za javnost po srečanju še ponovil prepričanje, da bi morali državi, če ne moreta doseči dogovora o vprašanju meje, iti na mednarodno arbitražo.
"Mednarodna arbitraža ni izraz nezrelosti dveh držav - nasprotno, je izraz zrelosti. Če so to lahko naredile velike države, kot sta ZDA in Kanada v nekaj primerih razmejitve na morju, če so to lahko naredile nekatere evropske države, zakaj tega ne bi mogli storiti še Slovenija in Hrvaška,"se je vprašal Sanader.
Sicer je poudaril, da to sedaj ni prednostna naloga. "Prioriteta je, da čim prej vzpostavimo uradne stike na vseh ravneh, to sva pripravljena storiti tudi premiera," je dejal.
Sanader vztraja pri ocenah koalicijskega sporazuma
Glede koalicijskega sporazuma nove slovenske vlade je Sanader poudaril, da vztraja pri svojih ocenah, ki jih je nedavno dal za hrvaške medije. Vendar pa je pozdravil dejstvo, da se nova vlada v koalicijskem sporazumu zavezuje, da odprtih vprašanj s Hrvaško ne bo reševala s konfrontacijo, ampak z dialogom. Menil je še, da 'nekaj odprtih vprašanj ne more zasenčiti dobrososedskih in prijateljskih odnosov' obeh držav. Ne gre jih sicer zanemarjati ali podcenjevati, vendar pa po njegovem 'ne morejo zasenčiti vsega ostalega, kar nas povezuje'. Po besedah Sanaderja sta se z Janšo pogovarjala tudi o perspektivi Hrvaške v Evropski uniji in zvezi NATO, kjer mu je Janša zagotovil polno podporo svoje vlade.
Janša: 'Do arbitraže je še dolga pot'
Čeprav so med Slovenijo in Hrvaško še nekatera odprta vprašanja, pa slednja v prihodnje ne smejo ogroziti dobrih odnosov med državama je po srečanju s hrvaškim premierjem Sanaderjem dejal novi slovenski premier Janez Janša.
Janša je potrdil Sanaderjevo izjavo, da sta se na današnjem srečanju dogovorila, da se bosta o odprtih vprašanjih začela pogovarjati na formalni ravni, ko bo slovenski parlament potrdil novo vlado. Za reševanje spornih vprašanj bodo porabili evropski okvir, Janša pa je glede rešitev dolgoročno optimist, je povedal. Predsednika slovenske in hrvaške vlade pri odprtih vprašanjih nista izključila arbitraže. "Do zdaj je slovenska vlada vztrajala na stališču, ali sporazum ali pa nič. Jaz mislim, da se Sloveniji ni treba bati arbitraže. Še pred tem pa obstaja vrsta drugih vprašanj, na katera je treba odgovoriti," je dejal Janša in dodal, da je do arbitraže še dolga pot. Dobro pa je, po njegovih besedah, da se obe državi zavedata, kaj je realno.
Janša pa ni hotel komentirati novinarskih vprašanj o odprtem vprašanju varčevalcev podružnice Ljubljanske banke v Zagrebu. Nesmiselno se mu namreč zdi, da se odprta vprašanja začnejo najprej reševati prek medijev in šele nato na dvostranskih pogovorih. Prav tako ni komentiral notranjepolitičnega vprašanja o kritikah njegovi ministrski ekipi.
SEP ima čedalje manjšo politično težo
Vrha v Portorožu, ki ga je gostil premier Anton Rop, so se udeležili premieri sedmih držav: poleg iz Slovenije, ki letos predseduje SEP, še iz Albanije, Avstrije, BiH, Hrvaške, Poljske in Slovaške. Ostale so zastopali podpredsedniki vlad, notranji ministri ali ministri za gospodarstvo. Prihodnje leto bo pobudi predsedovala Slovaška.
Cilj elitnega kluba, ki pa ima čedalje manjšo politično težo, ustanovljenega pred 15-imi leti, 2 dni po padcu berlinskega zidu, je članstvo v Evropski uniji. Pomenljivo pa je, da v Portorož niso prišli prav premieri držav (Srbije in Črne gore, Makedonije, Moldavije, Belorusije), ki so še zelo daleč od tega cilja. Zgolj delegacije so poleg članic Češke, Madžarske in Italije poslali tudi sicer prvi v vrsti za članstvo, Romuni in Bolgari.
"Mislim, da bo ta pobuda ugasnila, ko bo večina članic SEP postala tudi članica Evropske unije," meni novi slovenski premier Janša.
Uspešen zaključek zasedanja
Portorož je bil za Janeza Janšo velika preizkušnja. Sestal se je s poljskim, bosanskim, albanskim, slovaškim kolegom, politično najtežji sestanek z Berlusconijem pa so v Rimu zaradi domačih pogajanj o nižjih davkih zjutraj odpovedali.
Predsedniki vlad članic SEP so potrdili deklaracijo z naslovom Pred izzivi in pričakovanji razširjene Evrope, ki se zavzema za pospešeno in polno vključitev vseh članic SEP v evropske strukture. Kot je na novinarski konferenci povedal Rop, se je z letošnjim vstopom še petih članic 17-članske pobude v Evropsko unijo razširil krog držav, ki lahko pomagajo drugim, to pa je velik izziv za SEP.
Premieri so na plenarnem zasedanju poudarili tudi gospodarsko sodelovanje med članicami SEP, o čemer je bilo govora že na četrtkovi okrogli mizi gospodarskih ministrov. Poslušali so tudi poročilo predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) Jeana Lemierra, da so ocene o gospodarski rasti članic SEP dobre. Premieri so se ob tem zavzeli za povečanje obsega medsebojne trgovine in gospodarskega sodelovanja.
Vse bolj protokolarno naravnano združenje šefov držav SEP-a nakazujeta tudi zaključna sklepa. Poleg prenosa predsedovanja so sprejeli tudi sklep o ustanovitev mladinskega orkestra srednje evropske pobude.
Tudi izjava o Ukrajini
Premieri so na zasedanju sprejeli posebno izjavo o Ukrajini, v kateri izražajo zaskrbljenost nad povolilno krizo v tej državi. V njej izraža upanje, da bodo ukrajinske oblasti preučile in nemudoma ukrepale za razjasnitev pritožb. Vse vpletene strani pa pozivajo k zmernosti in sodelovanju, tako da bi ukrajinski narod premagal razdeljenost.
Problem Ukrajine, ki je ena od članic SEP in jo na vrhu zastopa minister za gospodarstvo Mikola Derkač, je načelo več govornikov. Najbolj oster je bil poljski premier Marek Belka, ki je povolilno dogajanje v Ukrajini označil kot nesprejemljivo. Stališče Evropske unije je izrazil avstrijski kancler Wolfgang Schüssel, ki ni izključil nobene možnosti za rešitev nastale krize v Ukrajini, niti ponovitve volitev ne. Slovaški premier Mikulaš Dzurinda pa je poudaril, da je SEP izrazil jasno politično stališče do razmer v Ukrajini. "Nismo molčali ali tiščali glave v pesek," je poudaril.
