Premier Janez Janša je v pogovoru za Televizijo Slovenija ob jubileju države ocenil, da so bili pred 30 leti "bistveno bolj usodni, neponovljivi časi" kot danes. Glede kakovosti političnega dialoga pa razlik ni, meni in navedbe o politični enotnosti označuje kot slab mit. Smo pa imeli enotnost naroda, kar je bil ključen dejavnik osamosvojitve. "Vsakodnevni politični boj je lahko oster, a ko gre za nacionalne interese in ključna vprašanja, kot je bila takrat osamosvojitev ali pa v zadnjem času boj z epidemijo, bi bilo treba malo bolj stati skupaj," je sicer prepričan premier.
Med ključnimi uspehi Slovenije v zadnjih 30 letih je med drugim naštel, da je Slovenija prepoznana kot peta najbolj varna država na svetu, prav tako smo bili pred 30 leti sami, danes pa smo članica EU, Nata, schengna ... "Trenutno živimo v zgodovinsko gledano izjemno ugodnem okolju," je dejal.
Glede nacionalnega načrta za okrevanje je dejal, da bodo sredstva v okviru tega sklada velik spodbujevalec, a bomo morali še vedno glavnino ustvariti sami.
Ni pa pomembno le vprašanje obsega sredstev, gre "tudi za to, kaj in kako vlagamo". Ob tem upe polaga v Svet za digitalizacijo, ki "bo te stvari postavil na svoje mesto". "Slovenija bo v 10 letih, če bo načrt ukrepov Sveta za digitalizacijo upoštevan, digitalna in z veliko prednostjo pred nekaterimi drugimi državami," je prepričan.
Ko gre za prihajajoče predsedovanje Slovenije EU, je kot merilo za uspeh navedel, "da premaknemo tisto, kar se da premakniti". Med drugim je tudi spomnil, da soglasja o širitvi EU na Zahodni Balkan ni in da je skepsa nekaterih držav velika. Ob tem je poudaril, da "če se ne širi EU, se širi nekdo drug", pri čemer je izpostavil vpliv Rusije in Kitajske. "EU se mora odločiti, ali bo sledila strateškemu cilju, ki so ga je postavila, ali pa bo to nedokončan projekt, kjer bo nek elitni klub držav in neko obrobje, za katerega bo potekal spopad med različnimi dejavniki. Jaz za to nisem," je zatrdil.
Janša je vnovič tudi pozval k cepljenju in ocenil, da bo jesen kolikor toliko normalna s fizično šolo, če bomo odstotek precepljenosti v Sloveniji in drugih državah ustrezno dvignili. Opozoril je, da so bile težave pri organizaciji in digitalizaciji cepljenja, ne verjame pa, da je bil problem v komunikaciji. Slovenija in svet sta danes na epidemijo bolje pripravljena, kot sta bila, imamo pa še vedno težave v zdravstvenem sistemu, ki se jih ni dalo odpraviti čez noč, je spomnil. Bo pa denimo zakon o dolgotrajni oskrbi po njegovih besedah reševal problem stotisočev v Sloveniji.
Za spremembe davčne zakonodaje pa je zagotovil, da ne bodo preveliko breme naslednjih generaciji.
Glede neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev, zaradi česar je odstopila ministrica Lilijana Kozlovič, je dejal, da je to tema, ki odmeva le pri nas.
Na vprašanje o nezakoniti ustavitvi financiranja STA pa je vprašal: "Imate kakšno sodbo sodišča, da vlada krši zakone?" Obenem pa je navedel, da je vlada "v skladu z zakonom, ki je bil sprejet proti naši volji, sredstva rezervirala. Da se izplačajo, bo treba podpisati pogodbo in poslati račune." Ob tem je direktorju STA Bojanu Veselinoviču očital, da je politično nastavljen in da ne želi podpisati pogodbe z Ukomom ter da namerno dela iz tega politično afero, "in vi mu vsi pri tem pomagate".
Fajonova in Bratuškova se bosta udeležili državne proslave, Šarec in Mesec ne
Voditelji LMŠ, SD, Levice in SAB so bili v pogovoru za Televizijo Slovenija pričakovano kritični do aktualne vlade. Obžalovali so, da bo slovenski narod 30-letnico države dočakal razklan. Tudi državne proslave se vodji LMŠ in Levice Marjan Šarec in Luka Mesec ne bosta udeležila, se je bosta pa predsednici SD in SAB Tanja Fajon in Alenka Bratušek.
Šarec je v pogovoru spomnil, da so mnogi za samostojno Slovenijo dali tudi svoja življenja, zato jim moramo biti hvaležni. Je pa po njegovem mnenju žalostno, da so tisti, ki so državo osamosvajali, potem skrenili s poti in "z zadnjo platjo podrli tisto, kar so z rokami ustvarili".
Državo ceni vsako leto bolj in je prepričan, da bo preživela vse politike. Neudeležba na državni proslavi pa bo njegovo politično stališče: "Dokler bo policija preprečevala dostop do proslave, taka proslava zagotovo ni ljudska. Naše mesto kot opozicija je tam, kjer so ljudje, ne kjer je elita," je dejal.
Fajonova je na državo ponosna, a ji je žal, ko spremlja, kako je narod razklan, kako je politika postala diskreditirana, kako med ljudmi vladata apatija in strah. "Tega si ob 30. obletnici zagotovo ne želim," je dejala in dodala, da je njen pogled usmerjen v prihodnost.
Tudi ona je ugotavljala, da bo politika praznovala stran od ljudi, a se bo proslave udeležila, ker gre za praznik države, ki jo že 30 let gradimo skupaj.
Tudi Mesec se bo raje kot državne proslave udeležil napovedanega protesta. Kot je dejal, se je leta 1991 bil boj za pluralizem in svobodo medijev. "Ljudje, ki so bili v središču tega zavzemanja, z Janezom Janšo na čelu, so trideset let kasneje na drugi strani. Danes je on tisti, ki bi prepovedoval stranke, ki odreka pravico medijem do svobodnega poročanja. Smo v novi bitki za pluralizem in svobodo, samo akterji so se zamenjali," je ocenil.
Prepričan je, da je spodnjih 40 odstotkov prebivalstva danes na slabšem, kot so bili pred 30 leti, in da smo v novi fazi privatizacije, ko prihaja do tega, da bi nekateri radi privatizirali državo in oblast v tej državi.
Privatizacijo s certifikati je kot eno od napak, storjenih v 30 letih, izpostavila Bratuškova. Dodala je še ukinitev SDK in krivice, ki so dogajajo ljudem, ko jim denimo za dobrih 100 evrov dolga zarubijo hišo. Je bilo pa po mnenju Bratuškove v 30 letih narejenih tudi veliko dobrih stvari.
Aktualne razdeljenosti naroda pa si po njenem mnenju ne zaslužijo ne država ne ljudje. Zato bi si želela, da bi se enako enotni, kot smo bili na plebiscitu, veselili 30-letnice države.
Glede predsedovanja Slovenije Svetu EU je Fajonova dejala, da je slika Slovenije ta trenutek slaba in tudi predsedovanje je z neko mero zasenčeno s črno podobo.
Mesec je ob tem vladi očital, da izigrava slovenski in evropski pravni red in izpostavil neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev. Bratuškova je glede tega ocenila, da je neprimerno, da se vlada na tak način vtika v postopek.
Na vprašanje, zakaj opozicija ne stori več, pa je Šarec dejal, da če bi imela opozicija dovolj glasov, bi bila vlada. Pravo vprašanje je okoli tega treba nasloviti na koalicijske partnerice, je prepričan.
Fajonova in Bratuškova sta ob tem izpostavili dobro sodelovanje opozicije.
Vsi so so se zavzeli tudi za cepljenje proti covidu-19 in izpostavili pomen strokovnih mnenj, nasproti teorijam zarot.
KOMENTARJI (1053)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.