Skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS je danes v državni zbor (DZ) vložila predlog novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki spreminja meje volilnih okrajev. Zakon bodo obravnavali po skrajšanem postopku, je razvidno s spletne strani DZ.
Vložitev predloga novele je bila pričakovana po tistem, ko je minuli teden propadel še drugi poskus spremembe krovnega volilnega zakona, s katerim bi volilne okraje ukinili in uvedli relativni prednostni glas.
Vsebina predloga na spletni strani DZ še ni dostopna, najverjetneje pa gre za predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo, podpirata pa ga predvsem SDS in DeSUS. Pričakovati je sicer, da bosta predlog podprli tudi koalicijski SMC in NSi, ki sta prvenstveno sicer podpirali predlog za ukinitev okrajev.
Za sprejetje zakona o volilnih enotah je potrebna navadna večina v DZ, medtem ko je bila za spremembo krovnega volilnega zakona potrebna dvotretjinska večina. Podprlo pa jo je 55 poslancev, torej pet premalo.
Pobudo za iskanje rešitve je prevzel predsednik republike Borut Pahor, ki je pripravil več posvetov s strokovnjaki in predstavniki političnih strank. Pogovarjali so se o dveh možnih poteh za uresničitev ustavne odločbe. Prva je preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja, druga pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu.
Slednja je imela več podpore. Vendar pa sta bila oba poskusa, da bi državni zbor sprejel novelo zakona o volitvah v DZ, ki je predvidevala ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, neuspešna. Predlog bi v DZ moralo podpreti 60 poslancev, a so marca ob prvem poskusu zmanjkali trije glasovi, v drugo minuli petek pa pet. Med tistimi, ki so predlog podprli, so bili poleg opozicije tudi poslanci koalicijskih SMC in NSi.
Sprememba volilne zakonodaje je potrebna, ker je ustavno sodišče ugotovilo njeno neustavnost v delu, kjer določa volilne okraje, saj je med njimi prevelika razlika. Rok, ki ga je določilo ustavno sodišče za uveljavitev njegove odločbe, je sicer potekel danes.
V vsakem primeru pa bo državni zbor z implementacijo ustavne odločbe zamujal. Kot je sredi junija poslanke in poslance opozoril predsednik Pahor, bi odlašanje s spremembami volilne zakonodaje utegnilo imeti usodne posledice, saj se volitve v DZ po 21. decembru "ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti".
KOMENTARJI (74)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.