Volilni zakonodaji do potrebnih 60 glasov manjka le en glas

Poslanka LMŠ Tina Heferle je spomnila, da bo decembra potekel dvoletni rok, ki ga je dalo ustavno sodišče zakonodajalcu, da odpravi neustavnost 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa meje volilnih okrajev. V poslanskih skupinah LMŠ, SMC, SD, NSi, Levica, SAB in SNS, ki sta se jim pridružila tudi poslanca manjšin, so se zato po pogovorih, ki jih je vodil predsednik republike, podpisali pod predlog novele zakona o volitvah v DZ, ki ukinja volilne okraje in uvaja relativni neobvezni prednostni glas.

Dve muhi na en mah: večja vloga volivcem in uresničitev ustavne odločbe

S tem predlogom po besedah Heferletove volivcem dajejo večjo vlogo pri odločanju o tem, kdo bo izvoljen v DZ, hkrati pa uresničujejo odločbo ustavnega sodišča. Pri tem se ji zdi pomembno, da zakon sprejmejo še preden bi bile razpisane morebitne nove volitve.

Heferletova se enako kot predstavniki preostalih strank zaveda, da se je pod predlog podpisalo 59 poslancev, medtem ko v DZ za njegov sprejem potrebujejo 6O glasov. Zato upa in verjame, da bodo do takrat, ko bo treba o zakonu odločati v DZ "razum, pogum in državotvorna drža" srečali še katerega od ostalih poslancev.

Matjaž Han (SD) je prepričan, da jim bo v parlamentarnem postopku uspelo pridobiti 60 glas, a hkrati tudi opozarja, da morajo do odločanja ohraniti tudi trenutnih 59 glasov. V primeru, da novela ne bi bila sprejeta, je sicer napovedal,da bodo v SD "aktivno in vsebinsko sodelovali pri spremembi meja volilnih okrajev", kar je sicer ena od dveh možnosti za uresničitev odločbe ustavnega sodišča.

Igorju Zorčiču (SMC) se zdi pomembno, da so zakon vložili, četudi na koncu ne bi dobil podpore. Ob tem napoveduje, da bodo zakon podprli, četudi bi se morda vmes oblikovala nova koalicija, v kateri bi sodelovali.

NSi najprej za absolutni prednostni glas, na koncu pa pristali na relativni prednostni glas

Enako je zagotovil Blaž Pavlin (NSi). V NSi so se sicer po njegovih besedah na začetku zavzemali za uvedbo absolutnega prednostnega glasu, ko predlog med ostalimi ni dobil podpore, pa so pristali na relativni prednostni glas. Pri tem se jim zdi najbolj pomembno, da bi s sprejetjem zakona odločitev o tem, kdo bo izvoljen, dobili volivci in ne vodstva strank.

V SAB se po besedah Maše Kociper zavzemajo, da bi novelo sprejeli še pred morebitnimi volitvami, da bi lahko volivci na volitve odšli že po novi zakonodaji. "Brez sprememb zakonodaje namreč v naslednjem mandatu ne moremo pričakovati bistveno drugačnega parlamenta," je poudarila.

V vseh petih poslanskih skupinah verjamejo, da bi lahko drugo branje predloga opravili marca, pri čemer po besedah Hana brez izrednih sej verjetno ne bo šlo.

Na predstavitvi domnevno zaradi drugih obveznosti ni bilo predstavnikov SNS in Levice. Iz Levice so naknadno pisno sporočili, da predlog podpirajo, čeprav ni popoln. Prepričani so tudi, da obstajajo vse poslovniške možnosti, da se z njegovim sprejemanjem pohiti. Predlog naj bi še naprej podpirali tudi v SNS.

Predlog ukinja volilne okraje in oblikuje kandidatne liste na ravni volilnih enot

Predlagana novela predvideva ukinitev volilnih okrajev in oblikovanje kandidatnih list na ravni volilnih enot. Pri tem bi lahko volivec dal prednostni glas točno določenemu kandidatu ali pa zgolj glasoval za listo kot celoto. Če bi dal prednostni glas kandidatu, bi se štelo, da je dal glas tudi listi, če bi glasoval samo za listo, pa bi se štelo, da je izrazil voljo, da so v primeru, kadar s prednostnimi glasovi ni izvoljenih toliko poslancev, kolikor poslanskih mandatov dobi lista, na preostala mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu, kot so določeni na listi.

Na posamezni listi bi bili izvoljeni kandidati, ki bi dobili največ prednostnih glasov, a le pod pogojem, da število prednostnih glasov, ki so jih prejeli, preseže 4,5 odstotka vseh glasov, ki jih je prejela lista.

Predlog novele določa, da nobeden od spolov na listi ne bi smel biti zastopan v manj kot 40 odstotkih, do zdaj je zakon določal 35 odstotkov, kandidati na prvi polovici liste pa bi morali biti razporejeni tudi po sistemu zadrge, izmenično po spolu.

Novela tudi nekoliko spreminja volitve poslancev obeh manjšin, ki bi se jih po besedah Heferletove nekoliko poenostavilo.