Iz krogov blizu vlade je pricurljalo, da naj bi v Slovenski varnostno obveščevalni službi (SOVA) v preteklosti nenadzorovano porabljali denar iz njenega t.i. črnega fonda, iz katerega naj bi si posamezniki kupovali celo osebne računalnike.
So v Sovi uničevali arhivsko gradivo Udbe?
Posebna vladna skupina, ki je obiskala Sovo, je ob tem želela ugotoviti, kje se nahaja dokumentacija slovenske komunistične tajne policije SDV (Služba državne varnosti, UDBA), na podlagi katere bi končno razkrili, kdo so bili njeni člani. Teh seznamov 17 let po prvih demokratičnih volitvah še vedno ni spravljenih v Arhivu republike Slovenije oziroma jih nekdanji sodelavci Udbe skrivajo.

Zgodovinarji, ki se ukvarjajo s tem obdobjem domnevajo tudi, do je večina tega dokumentarnega gradiva uničenega, čeprav bi ga morala Sova na podlagi zakona predati že leta 1997. Na to možnost je nakazal tudi pravosodni minister Šturm, ki je pred dnevi povedal, da je vladna komisija v prostorih dokumentarnega arhiva Sove odkrila napravo za uničevanje dokumentov, ki po predpisih o ravnanju z arhivskim gradivom tam sploh ne bi smela biti.
Janša odgovarjal na Terčonova vprašanja
Predsednik parlamentarne komisije za nadzor nad obveščevalnimi službami Davorin Terčon (nepovezan poslanec) je danes na začetku parlamentarnega zasedanja od predsednika vlada Janeza Janše želel pojasnilo, zakaj in na kakšni pravni podlagi je vlada sklep o ustanovitvi posebne vladne delovne skupine za nadzor Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (SOVA) označila za tajen.
"Slovenija ima z obveščevalnimi službami slabe izkušnje," je dejal Terčon, "zaradi česar je občutljivost javnosti za politizacijo in vpletanje v delo teh služb upravičena."

Janša je izrazil presenečenje, češ da Terčona, ki je po zakonu zadolžen za nadzor obveščevalnih služb, "skrbi količina tega nadzora, namesto da bi ga skrbelo, ali morda kaj od tistega, zaradi česar je bil notranji nadzor odrejen, drži." Vlada naj bi se s tajnostjo sklepa o ustanovitvi vladne skupine za nadzor Sove želele izogniti "politizaciji".
Janša je dejal tudi, da bi vlada "lahko ravnala tudi drugače" , in ob tem omenil ravnanje Drnovškove vlade leta 1992, ko je takratna varnostno-obveščevalna služba (VIS) kot predhodnica Sove odkrila nepravilnosti v novogoriški igralnici HIT. "Vodilni v obveščevalni službi so bili obtoženi nezakonitih postopkov," je dejal Janša, "v sodnih postopkih pa je bilo potrjeno, da je služba imela prav". Janša je pri tem omenil, da je predsednik tedanje vlade Drnovšek, "na katerega so se nekatere ugotovitve nanašale", v vlogi predsednika republike nedavno pomilostil enega od pravnomočno obsojenih Danila Kovačiča, nekdanjega generalnega direktorja družbe HIT.
Terčon je povedal, da so bili člani vladne delovne skupine na Sovi osemkrat, "obiski pa so trajali več ur." Pri teh obiskih naj bi samo enkrat sodeloval minister za pravosodje Lovro Šturm, ki je tudi predsednik vladne komisije, "večino kontaktov pa sta opravila gospod Cvelbar kot uslužbenec Sove in gospod Lavrih, uslužbenec v kabinetu predsednika vlade in nekdanji delavec vojaške obveščevalne službe".

Janša je Terčonovo naštevanje označil kot dokaz, "da se stvar politizira" in da se je ustanovitev vladne delovne komisije pričela problematizirati, ko je vladno gradivo o tem prispelo na naslov Terčonove parlamentarne komisije. Predsednik vlade je povedal, da se tisto, kar je vlado vodilo pri ustanovitvi vladne komisije "zaenkrat še ni pojavilo v javnosti". Ob tem je zanikal, da bi imela vladna skupina pristojnost vpogleda v osebne podatke uslužbencev Sove. "Z delom te skupine ni nič narobe, bojim pa se, da je bilo prej kaj narobe," je še dejal Janša.
Terčon z Janševimi pojasnili ni bil zadovoljen."Toliko ur šariti po dosjejih in se več kot preveč pogovarjati o tehnični preselitvi arhivov oziroma dokumentarnega gradiva Sove," je po Terčonovem mnenju vredno obširnejšega pojasnila vlade. Poslanec poslanske skupine nepovezanih je zato predlagal, da državni zbor o Janševih odgovorih opravi splošno razpravo, kar naj bi se predvidoma zgodilo že jutri.
KOMENTARJI (43)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.