GZS o zdravstveni reformi: delodajalci plačujejo največ, soodločajo pa ne

Sporočilo, ki so ga poslali vladi in javnosti, se začne z ugotovitvijo: več kot 884 milijonov evrov plačanih prispevkov s strani delodajalcev v javno zdravstveno blagajno, a skoraj nič besede pri zdravstveni reformi. "Pričakujemo, da bomo pred pripravo zakonodajnih sprememb, ki naj bi reformirale sistem zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, razčistili, kaj v Sloveniji sploh želimo spremeniti v tem sistemu in v katero smer naj gre njegov nadaljnji razvoj, ter da bomo pri pripravi in izvedbi igrali pomembno vlogo tudi delodajalci," so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Seveda so takoj postregli z nekaj statistike, ki razkriva, da prispevki delodajalcev predstavljajo 38,44 odstotka vseh prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje v letu 2012, prispevki delojemalcev 37,95 odstotka ter prispevki ZPIZ od pokojnin 15,38 odstotka. Prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od plačanega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje v letu 2012 so znašali skoraj 2,3 milijarde evrov.

Na GZS navajajo te napake ministrstva za zdravje: nedomišljen predlog zakonskih sprememb, pomanjkanje dolgoročne vizije in strategije ter dopuščanje bohotenja ozkih parcialnih interesov. "Ministrstvo za zdravje se je lotilo zdravstvene reforme tako, da je dalo na mizo dva zakonska predloga: s prvim je iskalo nove finančne vire za krpanje luknje v zdravstveni blagajni, z drugim, obširnejšim, polnim določil, ki bi morala biti predmet podzakonskih aktov, pa jim še vedno ni uspelo jasno ločiti javne od zasebne zdravstvene dejavnosti," opozarjajo na GZS. Dodajajo pa, "da pred predlogoma niso javnosti niti socialnim partnerjem kot ključnim plačnikom ponudili nobene dolgoročnejše zasnove slovenskega zdravstvenega sistema, kaj šele, da bi pripravili nacionalni program zdravstvenega varstva in končno definirali kriterije in merila za mrežo javne zdravstvene dejavnosti, brez katere je v bistvu nemogoče oceniti in predvideti potrebna sredstva za javno zdravstvo in ter njegov razvoj v prihodnjih letih." Opozarjajo tudi na problem interesov posameznikov znotraj mreže javne zdravstvene dejavnosti, "ki je zato danes neobvladljiva, slabo kontrolirana, preohlapno in finančno prezahtevno organizirana, postavljena brez jasnih kriterijev in meril."

In kaj predlagajo vladi?

Strogo ločitev javnega od zasebnega zdravstva. "Kot plačniki ne pristajamo na možnost prelivanja javnih sredstev v žepe zasebnikov. Ne odobravamo nestimulativne plačne politike javnega sektorja in slabega upravljanja, pa tudi ne nepreglednega šušmarjenja zdravstvenih delavcev znotraj obeh sektorjev," opozarjajo na GZS.

Boljša in predvsem učinkovitejša organizacija dela. Zahtevajo opredelitev števila izvajalcev zdravstvene dejavnosti po vrstah zdravstvene dejavnosti, na jasno definiranih kriterijih in merilih, kar bi posledično vodilo do racionalnega združevanja izvajalcev z namenom boljšega povezovanja znanja in izkušenj, boljše organizacije dela, povezovanja funkcij upravljanja in poslovanja. "To bo prispevalo k boljši kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev ter racionalnejši porabi sredstev, kar je v interesu vseh plačnikov."

Zbrana finančna sredstva morajo ustrezati primerni košarici zdravstvenih pravic. Na GZS opozarjajo, da je treba prednost dati zdravstvenim storitvam in izločiti tiste pravice, ki z njimi niso povezane. "Nekatere od teh bo moral pokriti tudi proračun," ugotavljajo na GZS in dodajajo, da naj se vse drugo zagotovi s prostovoljnim zavarovanjem oziroma doplačili iz žepa. "Doplačila in odbitki so nujni, če želimo zavarovance naučiti racionalnega obnašanja in porabe."

Predlagajo enotno prispevno stopnjo za obvezno zdravstveno zavarovanje. "Pogoj za solidarnost med zavarovanci obveznega zavarovanja, ki imamo bolj več ali manj enake pravice, je enakomernejša obremenitev vseh kategorij zavarovancev s prispevkom za obvezno zdravstveno zavarovanje – izenačitev prispevne osnove, določitev najnižje prispevne osnove in enotna prispevna stopnja. Danes zaposleni pri gospodarskih subjektih plačujejo v povprečju dvakrat višje zneske kot drugi zavarovanci," opozarjajo na GZS.

Slovenski gospodarstveniki vlado tako opozarjajo, da je pred pisanjem zakonske podlage treba najti skupne rešitve in doseči sporazum o izhodiščih in ciljih zdravstvene reforme ter poiskali kompromisne rešitve. "Dejstvo je, da so v Sloveniji davki na delo in potrošnjo nadpovprečni in jih ni mogoče povečevati. Ravno obratno, zahtevamo, da bo racionalno obnašanje vseh, politike, izvajalcev in zavarovancev v prihodnje omogočilo tudi zniževanje teh obveznosti," pa na GZS končujejo svoj poziv.