Golob: Naša dolžnost ni v tem, da smo zadovoljni, temveč da se pripravimo

Poslanec SDS Andrej Kosi je na premierja Roberta Goloba naslovil vprašanje v zvezi z varnostnimi posledicami vladnega sklepa o organiziranju izpostav azilnega doma v Središču ob Dravi in na Obrežju. Spomnil je, da se je lani in letos bistveno povečalo število nezakonitih prehodov državne meje. Ob tem prihaja tudi do zlorabe azilnega sistema, saj se azilni domovi uporabljajo kot začasna prenočišča, je poudaril.

Namesto da bi vlada sprejela učinkovite ukrepe za preprečitev nezakonitega prehajanja meje, je po njegovih navedbah v največji tajnosti sprejela sklep o organiziranju začasnih izpostav azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. To je v obeh občinah povzročilo veliko nezadovoljstva, zato je Kosija zanimalo, zakaj je bil vladni sklep sprejet brez predhodnega posvetovanja s krajevno skupnostjo, ali ga bo vlada odpravila ter ali načrtuje ukrepe za zajezitev nezakonitih migracij in varnostno zaščito državljanov Slovenije.

'Ne kaže, da bi se v prihodnje ta problem sam od sebe rešil pred našo mejo'

Premier je v odgovoru spomnil, da problematika nezakonitih migracij ne pretresa le Slovenije, temveč celotno Evropo. Žal pa se Slovenija nahaja na tako imenovani južni balkanski poti, zaradi česar je lani našo državo prečkalo od 50 do 60 tisoč od skupno 300 tisoč nezakonitih migrantov. Največ jih prihaja iz Afganistana in Sirije in "nič ne kaže, da bi se v prihodnje ta problem sam od sebe rešil pred slovensko mejo", je poudaril.

Golob je spomnil tudi, da je Slovenija že lani uvedla začasni ponovni nadzor na schengenski meji s Hrvaško in Madžarsko, prav tako je Policija izrazito povečala svojo prisotnost v občini Brežice. Po njegov oceni se je Policija pravilno organizirala, da migrante prestreže takoj po prečkanju meje.

Več kot 80 odstotkov migrantov namreč vstopi v našo državo v občini Brežice. Po njihovem zajetju jih Policija pospremi na Policijsko postajo Brežice, kjer opravijo sprejem in registracijo. "Po vzpostavitvi sprejemnega centra na Obrežju pa se ti migranti ne bodo vozili več v središče Brežic na policijsko postajo, ampak se bodo vsi postopki opravili na Obrežju," je med drugim poudaril premier.

Policija predlagala lokaciji, vlada ju je potrdila

Pojasnil je tudi ozadje vladnega sklepa o izpostavah azilnega doma v Središču ob Dravi in na Obrežju. Kot je dejal, je obe lokaciji predlagala Policija, vlada pa ju je le potrdila. Ob tem se je upoštevalo dva kriterija, in sicer, da sta lokaciji čim bližje vstopu v državo ter da sta v lastništvu države.

Poudaril je tudi, da bosta imeli izpostavi obeh azilnih domov zgolj začasen in prehoden značaj. Izkušnje namreč kažejo, da je migracijski pritisk večji predvsem v poletnih mesecih, ko se obstoječi azilni domovi prenapolnijo, na kar mora biti pripravljena tudi Slovenija.

"Namen vzpostavitve teh dveh lokacij je, da smo pripravljeni, če bo potrebno. Če ne bo potrebe, bomo zadovoljni vsi, ampak naša dolžnost ni v tem, da smo zadovoljni, ampak da se pripravimo," je med drugim poudaril Golob.

Vlada je konec februarja sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizira izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi.

Vlada je konec februarja sklenila, da se za potrebe nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito organizira izpostavi azilnega doma na območju nekdanjih mejnih prehodov Obrežje in Središče ob Dravi. Omenjeni sklep vlade je naletel na oster odziv lokalnih skupnosti in nasprotovanje takšni odločitvi. Brežiški občinski svetniki, med njimi tudi svetniki Gibanja Svoboda, so v začetku meseca ob tem brez glasu proti tudi sprejeli sklep, da nasprotujejo vzpostavitvi azilnega doma na Obrežju.

"Vsekakor se pogovarjamo, verjetno je prišlo tudi v naši skupini do šuma v komunikaciji in ljudje niso razumeli, kaj se pravzaprav tam ustanavlja oziroma pripravlja," je danes ob robu redne seje DZ ocenila poslanka Svobode Tereza Novak. Tudi ona je zatrdila, da ne gre za stalno, temveč začasno nastanitev, ki bi jo potrebovali zgolj v primeru večjega števila migrantov, kot jih je možno nastaniti v že obstoječih azilnih domovih.