"Če govorimo o osnutku zakona, ki bi bil za zdravnike sprejemljiv, lahko rečem, da za velik del zdravništva zakon ne bi bil sprejemljiv v nobeni obliki," je v imenu Zdravniške zbornice govorila dr. Bojana Beović. Za zdravnike, ki se s tem ne strinjajo, je v predlogu zakona sicer predviden ugovor vesti, a so pri zbornici do tega skeptični. 

"Do sedaj ne v Sloveniji ne v svetu na ravni zakona niso bile predpisane določene poklicne dolžnosti našega poklica, in da je to unikum in prvo tako dejanje žal ravno v zvezi s pomočjo pri samomoru in evtanaziji, kar odbor razume kot neke vrste prisilo poklica, če bi do tega dejansko prišlo," je poudaril dr. Peter Golob, predsednik Odbora za pravno-etična vprašanja pri ZZZS.

Stališče zdravniške zbornice društva Srebrna nit ni presenetilo. "Kajti v vodstvu zdravniške zbornice so ljudje, ki zagovarjajo tradicionalne vrednote, in seveda zakon ni v skladu z njihovimi vrednotami in svojih vrednot zanesljivo ne bodo spreminjali," je dejal koordinator predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Andrej Pleterski.

Predlog zakona so v preteklosti že podprle stranke Levica, Socialni demokrati in Gibanje Svoboda, pa tudi predsednica države. V SDS-u in Novi Sloveniji pa na drugi strani tak zakon odklanjajo, pridružujejo se jim tudi pri škofovski konferenci.

V Srebrni niti ocenjujejo, da bi za postopek letno zaprosilo okoli 30 oseb. Kako pa so si postopek zamislili? Pacient bi najprej napovedal zahtevek, zdravnik bi ga moral nato informirati o možnostih obravnave glede na njegovo zdravstveno stanje. Če bi pacient vztrajal, bi sledila priprava pisne vloge z mnenjem njegovega zdravnika. Posebna komisija bi nato imenovala neodvisnega zdravnika in psihiatra, ki bi pacienta pregledala ter poročala komisiji – ta bi nato ali ugodila ali zavrnila zahtevek. Če bi temu ugodila, bi sledilo imenovanje pooblaščenega zdravstvenega delavca. Učinkovino bi si nato bolnik vnesel sam – le v izjemnih primerih, ko tega ne bi mogel storiti, bi to storil pooblaščeni zdravstveni delavec.

Časa za zbiranje 5000 podpisov imajo v društvu še mesec dni, in kot kaže (manjka jim namreč le še petina), se bo o predlogu moral pogovarjati državni zbor.

V oddaji 24UR Zvečer sta o tem spregovorili Alenka Forte iz SDS-a, ki predlogu ostro nasprotuje, in Nataša Sukič iz Levice, ki predlog podpira.

"Bistvo življenja ni v nedotakljivosti, ampak v dobrobiti za vsakega izmed nas in v naši avtonomiji, da odločamo o nas samih, kadar se znajdemo v brezizhodni situaciji," je dejala Sukičeva. Fortejeva pa je bila drugačnega mnenja, po njenem zakona, ki nalaga poklicno obveznost zdravnikom pri pomoči umora in evtanazijo, v stranki SDS ne morejo podpreti. "Večina zdravništva je proti in tega zakon zdravništvu ne more nalagati."

Sukičeva je ponovno zatrdila, da mora človek imeti pravico, da sam odloča o sebi, to je po njenem mnenju neka osnova. Kot je poudarila, ne razume, kako si kdor koli drzne vzeti v roke to moč odločanja. Fortejeva, ki je sicer zdravnica že 37 let, je zatrdila, da pacienti, ki imajo slabo prognozo in težko diagnozo, ne izražajo želje po smrti.

"Govoriti na tak način in vsiljevati voljo – to ne gre. Gre za vprašanje ljudi in za situacije, ki so različne. Ljudje imajo pravico se odločati o sebi. Gre za hude situacije in ljudje morajo imeti to možnost," je poudarila Sukičeva.

Slovenija je sicer leta 2010 sprejela program paliativne oskrbe. V Sloveniji je po besedah Fortejeve vsaj 12 ambulant, ki se ukvarjajo z bolečino. "Na razviti civilizirani družbi je, da vsak, ki trpi bolečino in ima duševne stiske, dobi polno podporo."

A nekomu to zadošča, nekomu ne, je bila jasna Sukičeva. Prepričana je, da ljudje ne želijo biti tako omamljeni z morfijem, da na koncu niso več oni. "Človek mora imeti avtonomijo, da se odloči, da dostojno in dostojanstveno umre. A ni bolje, da je to smrt, kjer se lepo posloviš od svojcev, si obkrožen z njimi?"

Po besedah Fortejeve pa so zdravila, ki človeku dopuščajo polno zavest, tista, ki lajšajo bolečine, ko človek torej bolečine ne čuti, ampak ohranja svoj jaz. Sukičeva se ni strinjala, pojasnila je, da mora človek imeti možnost, da skrajša svoje umiranje na obroke. Tudi če se odločijo za evtanazijo, ne gre za hipno 'ad hoc' odločitev, temveč dobro premišljeno odločitev. 

Fortejeva misli, da je referendum (če bi do njega prišlo) povsem na mestu. "Pojem bolečine namreč ni merljiv, je subjektivna ocena." Opozorila je na primere, ki se dogajajo v državah, kjer je evtanazija zakonita. Primerov zlorabe je, kot je pojasnila, zares veliko, še posebej pri starejših ljudeh z demenco. 

Sukičeva pa je zagovarjala zakon in pojasnila, da ima dovolj varovalk, da zlorab ne bi smelo biti. "Naj bo referendum, mislim, da smo kot družba dovolj zreli, da je avtonomna odločitev človeka o življenju ključna."