Evropa se dobesedno kuha, vremenski ekstremi pa postajajo naš vsakdan

Vremenske nenavadnosti, ki se dogajajo tako v Evropi kot v svetu, postajajo pravilo, opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Slovenija pri tem po njenih besedah ni izjema, čeprav je v javnosti zaradi več padavin v letošnjem poletju morda drugačno mnenje.

"Kar se dogaja v Evropi, je pričakovano - podnebje se segreva, poletja so vedno bolj vroča," je dejala Kajfež Bogatajeva z biotehniške fakultete v Ljubljani. Severni predeli Evrope, denimo Švedska in Latvija, imajo po njenih besedah najbolj vroče poletje, odkar izvajajo meritve.

Kot je dodala, se letošnje poletje v Sloveniji zdi res nekoliko neobičajno, a ga je mogoče pojasniti. Slovenija je namreč sredozemska dežela, nad Sredozemljem pa tudi zaradi bližine Alp radi nastajajo cikloni. A temperature so tako junija kot julija tudi pri nas vsaj za stopinjo previsoke, je opozorila.

"Vremenske nenavadnosti postajajo pravilo," je poudarila. Kar je v preteklosti veljalo za ekstrem, se zdaj vsako leto pojavi vsaj nekje v Evropi, je spomnila. "Tudi v Sloveniji bo avgusta še kako vroče in ne bomo nobena izjema," je prepričana.

Podnebnih sprememb ne moremo več ustaviti

Po njenem opozorilu podnebnih sprememb, ki jih v srednji Evropi najbolj občutimo prav poleti, ne moremo več ustaviti. Pač pa jih lahko po njenem mnenju nekoliko ublažimo, da ne bodo tako velike.

Na Švedskem divja več deset požarov, zato je Evropska komisija v ponedeljek okrepila pomoč tej državi. Tudi Latvija je zaradi gozdnih požarov zaprosila EU za pomoč. S hudimi požari se soočajo tudi v Grčiji, kjer je mrtvih že 50 oseb.

Izjemna vročina, ki pesti Japonsko, pa je v tednu dni zahtevala 65 smrtnih žrtev, medtem ko so več kot 22.600 ljudi morali odpeljati v bolnišnico. Japonski vremenoslovci so vročinski val z rekordno visokimi temperaturami že označili za naravno nesrečo.

Del Evrope se 'kuha' pod pokrovom obsežnega anticiklona

Tudi drugi klimatologi opozarjajo, da so vedno pogostejši in hujši vročinski valovi posledica segrevanja planeta zaradi toplogrednih plinov. Michael Mann, ki je eden vodilnih ameriških klimatologov na Univerzi Penn, je za CNN dejal, da so ekstremni vremenski pojavi posledica klimatskih sprememb. Kot je dejal, so nepričakovani vročinski valovi, poplave, suše in obsežni gozdni požari realne podobe segrevanja ozračja, ki ga je zakrivilo človeštvo.

Mann pojasnjuje, da se večji del Evrope dobesedno 'kuha' pod vplivom obsežnega polja visokega zračnega tlaka, ki dovoljuje vročim tropskim zračnim masam, da so se pomaknile vse do Arktike. Tako imajo temperature nad 32 stopinj Celzija celo na severu Skandinavije, kar podira temperaturne rekorde na Švedskem, Finskem in celo na Norveškem. Rekordne temperature pa so zabeležili celo v puščavi Sahari, kjer so 5. julija letos izmerili rekordnih 51,3 stopinje Celzija.