klimatologi

Bi Zemljo lahko dodatno ohladili 'dobri oblaki'?
24. 01. 2025 19.14Si predstavljate, da bi v Slovenj Gradcu imeli povprečne temperature, kot jih imajo v Kopru? To ni tako nemogoče, opozarjajo klimatologi, predvsem če bomo pustili, da se naš planet nenadzorovano segreva. Gre sicer za najbolj črn scenarij, ko bi se do konca stoletja Zemlja segrela za šest stopinj Celzija. Največjo vlogo pri preprečevanju tega imamo sami. Z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in skrbjo za planet. A raziskovalci po svetu se poigravajo tudi z mislijo, da bi nam k počasnejšemu segrevanju pomagali oblaki.

Leto zaskrbljujočih rekordov: prebili neslavno mejo, pri nas za kar pol stopinje topleje
18. 01. 2025 06.00Že deseto leto zapored lahko znova ponovimo, da je za nami najtoplejše zabeleženo leto. Za nami je globalno leto vremenskih presežkov, rekordov tako na regionalni kot na globalni ravni, leto 2024 opisujejo klimatologi. Prvič smo prebili neslavno mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko dobo in s takšnim tempom se bomo do leta 2050 že približali naslednjemu mejniku dveh stopinj Celzija, svarijo klimatologi. Povprečna temperatura zraka je na ravni države znašala okoli 11,3 stopinje, kar je pol stopinje več kot leto prej. Za lažjo predstavo, kaj to pomeni, pa ponazoritev: kraji na 500 metrih so imeli letos podobne temperaturne razmere kot lansko leto kraji na 400 metrih nadmorske višine.

V Franciji tropska noč konec novembra: termometri pokazali 26,9 stopinje Celzija
30. 11. 2024 10.27Prebivalci nekaterih mest v jugozahodni Franciji so verjetno morali preveriti datum na koledarju. Nočne temperature so ponekod namreč prilezle do 26,9 stopinje Celzija. Gre za ekstremne temperature za mesec november, izpostavljajo klimatologi. Kot pojasnjujejo, gre za mešanico podnebnih sprememb in vremenskega fenomena, imenovanega Föhnov učinek.

Dva dni, dva rekorda: 22. julij nov najbolj vroč dan v zgodovini
24. 07. 2024 14.32Po podatkih službe EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus je 22. julij nov najbolj vroč dan v zgodovini, potem ko so klimatologi izmerili, da je bilo svetovno povprečje temperature zraka v ponedeljek 17,15 stopinje Celzija, oziroma 0,06 stopinje Celzija več kot 21. julija, ki je pred tem veljal za rekordnega.

'Narava in naša prihodnost se ne rešujeta na sodiščih'
13. 04. 2024 07.00Svet je zabeležil nov neslavni temperaturni rekord – marec je postal najbolj vroč mesec v zgodovini meritev. Postal je tudi že deseti zaporedni mesec z rekordnimi temperaturami. Alarmantni podatki se nadaljujejo v aprilu – v Sloveniji je tako v nedeljo padel spomladanski temperaturni rekord z izmerjenimi 30 stopinjami Celzija. Posledice pa niso le v naravi – Španija se s sušo bori že od januarja – ampak tudi na zdravju ljudi. Za kar pa bi lahko po precedenčni razsodbi Evropskega sodišča za človekove pravice v prihodnje odgovarjale tudi države, ki ne storijo dovolj v boju proti podnebnim spremembam. V eni od tožb se je že znašla tudi Slovenija.

Sanacija vodotokov: Strah, da se bo dogodek pozabil
04. 03. 2024 06.00Država oziroma ministrstvo za naravne vire ima pred seboj hud izziv. Lotiti se mora prenove zastarelega sistema in hkrati sanirati 1,3 milijarde evrov škode na vodotokih. Po interventnih delih namreč sledi naslednja faza, to so sanacijska dela oz. povrnitev vodne infrastrukture v prvotno stanje pred poplavami. Koliko časa bo program skrit javnosti? Za zaprtimi vrati so ga videli župani. Kakšni so načrti?

'Dovolite gensko spreminjanje hrane!'
21. 01. 2024 18.47V času, ko klimatske spremembe vse bolj vplivajo na ustaljen način življenja in se v kmetijstvu srečujejo z vse večjimi izzivi, je 35 Nobelovih nagrajencev in več kot 1000 znanstvenikov v Evropski parlament poslalo pismo, ki poziva k podpori novih genskih tehnik. "Bolj kot kdaj koli prej se moramo dvigniti nad ideologijo in slepo vero," sporočajo. Kaj torej manjka tradicionalnim metodam žlahtnjenja in zakaj prihodnost poljščin in druge hrane lahko reši le gensko spreminjanje?

Podnebne spremembe – osrednji boj za usodo človeštva
20. 08. 2023 13.13Hude poprave, ki odnašajo vse pred seboj, sušna obdobja s točo, pozebe. Krči se gozd, izumirajo živalske in rastlinske vrste. Ustavlja se zalivski tok, letošnji julij je bil globalno rekordno topel. Rdeči alarmi utripajo že nekaj časa. Podnebne spremembe so tukaj in zdaj – občutimo jih pred svojim pragom, v kmetijstvu, gospodarstvu.

'Ni najbolj pametno, da hiše in mostove znova zgradimo na istem mestu'
08. 08. 2023 12.46Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj opozarja, da so krivec za škodo, ki jo je za seboj pustila ujma, poleg moči narave tudi pretekle napake v prostorskem načrtovanju. V Sloveniji ima vsaka občina svoj prostorski načrt. In tu ni širšega pogleda na to, da lahko ena občina dela škodo drugi, opozarja. Potreben bi bil bolj centraliziran pogled in manj občinske samovolje. Kot poudarja, nas pri obnovi ne smejo voditi čustva, ampak se moramo obrniti h klimatsko varni gradnji. Tu je pomembno, kje gradiš, na nekaterih mestih namreč ni pametno znova postavljati domov, in kako gradiš. Zdi se, da je bila velika korelacija med poceni gradnjo in škodami, opozarja. Vsak most, ki je bolj utrjen, je namreč dražji, izpostavlja. Ključno je, da bomo v istem paketu reševali tako suše in požare kot povodenj – vse je namreč del iste zgodbe.

'Nosili bomo jopice, ko bi morali biti v kratkih hlačah'
02. 08. 2023 09.23Nevihte še naprej držijo Slovenijo v primežu. Kaj o vremenu pravi ljudsko izročilo? 1. in 2. avgust sta namreč tista, ki bosta povedala, kakšno zimo bomo imeli. O tem je spregovoril poznavalec ljudskega izročila o vremenu Dušan Kaplan.

Kdaj bomo o prihajajočih neurjih lahko obveščeni prek SMS-sporočila?
28. 07. 2023 18.31Na huda neurja se bomo morali, hočemo ali nočemo, navaditi in temu prilagoditi tudi svoje navade. Klimatologi in meteorologi zato pozivajo tudi k izboljšanju infrastrukture, ki bo domove in pridelke bolje ščitila pred neurji, pa tudi k rednemu spremljanju vremenskih napovedi. Eden od načinov zaščite so tudi mobilne aplikacije, ki nas opozarjajo na vremenske in druge nevarnosti. Na upravi za zaščito in reševanje imajo takšno platformo že pripravljeno. Uporabniki bomo tako že prihodnje leto o prihajajočih nevarnostih in ukrepih, kako ob njih ravnati, lahko izvedeli prek SMS-sporočila.

Kaj se dogaja z vremenom? 'Zračni tokovi so ponoreli'
28. 06. 2023 15.13Vremenski strokovnjaki so opozorili, da so zemeljski hladni zračni tokovi 'ponoreli'. Klimatologi so namreč opazili, da so se nenadno spremenili, vzorec premikanja zraka pa da spominja na van Goghovo sliko. Nastalo je več ločenih zračnih tokov, ki v nekaterih delih sveta povzročajo vročinske valove, drugod pa povsem kislo in mrzlo vreme.

Skupaj za okolje
11. 06. 2023 12.27Podnebne spremembe, hrana prihodnosti, nova era mobilnosti in trajnostna moda. Teme, ki smo jih v rubriki 24UR Inšpektor podrobno obdelali z vseh zornih kotov. Od tega, kaj konkretno prinašajo podnebne spremembe, kako kupovati manj in kako dati priložnost hrani rastlinskega izvora, do tega, kako potovati trajnostno in okolju prijazno. V Zelenem tednu te prispevke objavljamo znova, reciklirane, v novi preobleki. Ker gre za teme, ki so pomembne za našo prihodnost.

'Topel začetek zime nam je vsaj prihranil nekaj denarja'
07. 01. 2023 07.00V začetku letošnjega leta so rekordno visoke temperature namerili kar v osmih evropskih državah, nižje ležeča smučišča so zaprta, na neobičajne razmere opozarjajo tudi kmetje. Leto 2022 je bilo najtoplejše leto v zgodovini Slovenije, so potrdili tudi na Arsu. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pravi, da temperature znanstvenikov niso presenetile, da je bil presenetljiv le obseg, saj spremembe res postajajo globalne.

Klimatologi: količina padavin v Sredozemlju bo vse manjša
10. 07. 2022 09.18V Evropi bodo v prihodnosti poletja in zime bolj suhe, napovedujejo raziskovalci nemške državne meteorološke službe DWD. Količina padavin v Sredozemlju se bo na dolgi rok zmanjšala, v kolikšni meri, pa bo odvisno od obsega globalnega segrevanja. Raziskava predvideva tudi nevarnost večje suše v srednji in zlasti v zahodni Evropi.

Podnebne spremembe: katastrofa našega časa
23. 10. 2021 07.00Drvimo po napačni – katastrofalni – poti, opozarjajo klimatologi. Ekstremne vremenske razmere – suše, poplave, so vsepogostejše. Alarmi zvonijo že nekaj časa. Spremembe, ki bodo spremenile naš planet, pa se dogajajo s takšno hitrostjo, da jih bodo čutili že naši otroci.

V štirih letih se je Mont Blanc znižal za skoraj en meter
01. 10. 2021 08.08Od zadnje uradne meritve v letu 2017 se je francosko-italijanski Mont Blanc znižal za nekaj manj kot en meter. Ta najvišja gora v zahodni Evropi sicer že od leta 2001 vsako leto povprečju izgubi 13 centimetrov. Njen skalnati del namreč meri 4792 metrov, vendar pa je po vrhu prekrit z debelo snežno plastjo. Znanstveniki medtem ob višanju temperatur svarijo pred hitrim taljenjem ledenikov.

Zakaj Šarec meni, da je že pred volitvami potrebna 'antijanša' zaveza med strankami KUL?
13. 08. 2021 06.00Zakaj Marjan Šarec meni, da so za dogovor oziroma povezovanje leve opozicije potrebne le tri zaveze? Kako odgovarja na očitke, da gre pri tem za izključevanje? Kako si predstavlja sodelovanje med Bratuškovo, Fajonovo in Mescem? V čem bi bili drugačni od Janše, Tonina in Počivalška?

Kljub la Niñi beležimo ekstremne temperaturne rekorde
07. 07. 2021 12.10Ekstremna vročina na severu Amerike, vročinski val v Skandinaviji, rekordna temperatura izmerjena na Antarktiki. To je le nekaj vremenskih ekstremov, ki smo jim priča zadnje tedne. Klimatologi svarijo, da se ti ekstremi iz leta v leto nevarno stopnjujejo. Za Evropo je bil to drugi najbolj vroč junij, na globalni ravni pa četrti najtoplejši.

Začetek meteorološke pomladi sončen, zima nadpovprečno topla
01. 03. 2021 12.44Začelo se je trimesečno obdobje meteorološke pomladi, ki v prvih dneh tega tedna prinaša sončno in stabilno vreme, medtem ko se konec tedna za kratek čas obetata prehod fronte in ohladitev. Pretekla meteorološka zima pa je bila za večji del Slovenije nadpovprečno topla, imeli smo tudi nadpovprečne količine padavin, ugotavljajo na Agenciji za okolje.

Ogrožen nastanek Antarktičnega rezervata, ogrožena prihodnost vseh nas
03. 11. 2018 07.00Članice Komisije za Antarktiko so zavrnile vzpostavitev največjega zavarovanega območja na Zemlji – Antarktičnega rezervata. Zato ni ogrožena le prihodnost enega najpomembnejših ekosistemov na Zemlji, ampak prihodnost vseh nas. Zdrav antarktični ekosistem bi namreč pripomogel, da se izognemo najhujšim učinkom podnebnih sprememb.

Evropa se dobesedno kuha, vremenski ekstremi pa postajajo naš vsakdan
24. 07. 2018 11.28'Kar se dogaja v Evropi, je pričakovano - podnebje se segreva, poletja so vedno bolj vroča,' opozarja klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, ki dodaja, da se podnebnih sprememb ne da več ustaviti. Prav tako je prepričana, da bo v Sloveniji avgusta še kako vroče. Tudi drugi klimatologi opozarjajo, da se dogaja to, pred čimer so dlje časa svarili.

Zaradi podnebnih sprememb bodo zime v prihodnosti vse bolj zelene
25. 02. 2018 07.00Sneg in nizke temperature, kot jih imamo danes, so bile v preteklosti običajne za zimski čas, zaradi podnebnih sprememb pa bodo zime v prihodnosti vse bolj zelene. Zaradi podnembih sprememb pa se ne spreminjajo le zime, vse več je tudi ekstremnih vremenskih pojavov. Kaj so ti pojavi in kako se jim bomo morali prilagoditi?

'Naša Galaksija bi bila takšna, kot je, pa če Zemlja obstaja ali pa ne. Z vidika vesolja smo nepomembni'
10. 02. 2018 10.42Pri fiziki v srednji šoli se je v Andreji Gomboc zbudila želja po spoznavanju vesolja. Že pri študiju se je začela spopadati z vprašanji, kaj se zgodi z zvezdami, ki padejo v črno luknjo, zdaj se ukvarja predvsem z najsilovitejšimi eksplozijami v vesolju. V pogovoru je spregovorila o velikih odkritjih, pri katerih je sodelovala, o iskanju življenja v vesolju, pa tudi o teorijah zarot.

Vročinski val pustoši po Evropi: po hrvaški Istri divjalo neurje, v Italiji razglasili izredne razmere
10. 08. 2017 09.25V sedmih evropskih državah so zaradi vročine izdali rdeče opozorilo, saj se bodo temperature do petka tam dvignile nad 35 stopinj Celzija. V Italiji, kjer vročinski val traja že nekaj tednov, zaradi suše umirajo čebele, v Istri pa se je pozno popoldne razbesnelo neurje, ki se lahko razširi tudi v notranjost Hrvaške

Mesta na udaru vročine, neurij in poplav: Slovenija nima odgovora, Nemci pa že izvajajo konkretne ukrepe. Katere?
08. 08. 2017 10.20Kam z meteorno vodo? Kako ohladiti razgret asfalt? V mestih bodo poletja vse hujša. Pri nas so urbanisti nekako pozabili, da nimamo mest s severno klimo, meni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Medtem so Nemci spet korak pred nami. V teku so številni ukrepi, ki jim bodo lajšali življenje ob posledicah podnebnih sprememb.

Slovenski klimatologi: Trump bo z velikimi črkami zapisan v črno knjigo zgodovine
02. 06. 2017 12.07"Na to odločitev gledam kot na značajsko potezo tega predsednika, ki počne stvari, ker jih lahko, niti ne iz nekega globokega prepričanja, da je to dobro," je Trumpovo odločitev, da se ZDA umikajo iz pariškega podnebnega sporazuma, komentirala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Podnebni pogajalec za Slovenijo Zoran Kus pa si želi, da bi na naslednjih ameriških volitvah zmagal bolj proaktiven kandidat.

FOTO: Lani obkrožil svet, zdaj preletava Evropo. Lenarčič zbira dokaze o katastrofalnih učinkih črnega ogljika
24. 03. 2017 11.13Evropski ledeniki so vir pitne vode in tudi energije. A so hudo ogroženi. Na ledu se nalaga črni ogljik in ledeniki se zato topijo hitreje. Kakšen je dejanski vpliv črnega ogljika, v novem projektu zanima tudi Matevža Lenarčiča. Nekaj po 10. uri je s portoroškega letališča poletel na prvo etapo nove znanstveno-raziskovalne naloge.

Za Švicarje najhujši smučarski mesec v zadnjih 100 letih, slovenski žičničarji glede aktualne sezone optimistični
13. 01. 2017 06.30V zadnjih letih smo vedno pogosteje priča suhim božičnim in novoletnim praznikom. Koledarska zima pač ne prinese vedno obilnih pošiljk snega. Slovenski žičničarji so za zdaj s smučarsko sezono zadovoljni, ravno nasprotno pa je v Švici - za njimi je namreč najhujši december v zadnjih 100 letih.

Na Arktiki se sredi zime tali led
22. 12. 2016 10.30Temperature v nekaterih delih Arktike naj bi se dvignile nad nič stopinj Celzija, torej nad ledišče, napovedujejo znanstveniki. Prepričani so, da brez pretiranih izpustov toplogrednih plinov, za katere je odgovoren človek, to ne bi bilo mogoče.