Premier Janez Janša je namreč 19. junija pisal generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi in mu očital, da tožilstvo zanemarja svojo zakonsko vlogo, ker med drugim ne preganja stopnjevanih in organiziranih groženj s smrtjo ter napade na policiste na protestih proti vladi. Navedel je, da bo Šketa odgovoren za stopnjevanje spodbujanja k nasilju, ker da državno tožilstvo dogajanje spremlja pasivno, v nekaterih primerih ga posredno celo spodbuja. Šketo je pozval, naj ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi, preden bo prepozno.
V Državnotožilskem svetu pismo vidijo kot nedopusten in političen pritisk najvišjega predstavnika izvršilne veje oblasti na generalnega državnega tožilca, "s katerim se s sklicevanjem na neposredno odgovornost od njega pričakuje postopanje v nasprotju z zakonskimi pooblastili oziroma v nasprotju s sistemsko ureditvijo državnega tožilstva v RS, ki bi v svoji posledici pomenilo nedopusten poseg v neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev".
Opozarjajo namreč, da so državni tožilci skladno z zakonodajo pri svojem delu samostojni in neodvisni, vezani na zakon in ustavo, kot tudi, da vodja državnega tožilstva tožilca ne more prisiliti, da bi sprejel točno določeno odločitev v konkretni zadevi. "Pregled sistemske ureditve državnega tožilstva v zakonu o državnem tožilstvu pokaže, da gre za organizacijo, ki je na ravni usklajevanja, usmerjanja in nadzora centralizirana, na ravni izvajanja državnotožilske funkcije pa so zaradi varovanja samostojnosti državnih tožilcev bistveno poudarjeni elementi decentraliziranosti," so zapisali.
Ob tem navajajo še zapis ustavnega sodišča v eni izmed njegovih odločb, da bi bila ureditev, ki bi omogočila, da se na državnega tožilca nedopustno vpliva in se nad njim izvaja nedopusten pritisk, naj v posamični zadevi ravna na določen način, v neskladju z ustavo.
Podobno kot Državnotožilski svet je sicer v odgovoru Janši v četrtek ocenil Šketa. Zatrdil je tudi, da tožilstvo deluje učinkovito in zakonito, tožilci pa skladno z ustavo in zakonom.
KOMENTARJI (271)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.