Zaradi Janševega pisma Šketi SD razmišlja o ustavni obtožbi

Janez Janša pismo, naslovljeno na generalnega državnega tožilca Draga Šketo, začne s trditvijo, da smo v Sloveniji zadnje mesece priča "stopnjevanim in organiziranim grožnjam s smrtjo". Državnemu tožilstvu očita, da dogajanje pasivno spremlja ter ga v nekaterih primerih posredno celo spodbuja. "Zaradi očitnega zanemarjanja svoje zakonske vloge ste odgovorni za stopnjevanje spodbujanja k nasilju, s tem pa prevzemate tudi neposredno odgovornost za posledice, ki jih organizirane grožnje s smrtjo, javno podpiranje takšnega početja ter pasivnost pristojnih organov slej ko prej prinesejo. Za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo boste neposredno odgovorni," zagrozi.  

V nadaljevanju Janša našteje ustavna in zakonska določila, ki naj bi jih na rednih petkovih protestih kršili ob zatiskanju oči tožilstva. Po njegovem mnenju delujejo tako v nasprotju z določilom, ki zagotavlja nedotakljivost življenja, kot s tistim, ki prepoveduje nasilje. "Po mnenju tožilstva torej spodbujanje k množičnim umorom ni nekaj, kar bi se preganjalo po uradni dolžnosti, ampak zgolj na predlog prizadetih. Naj torej več kot 220.000 volivcev, ki so na zadnjih volitvah podprli zmagovalno SDS, posamično podaja predlog za pregon namesto pristojne institucije, ki ignorira ustavno in zakonsko ureditev?" se sprašuje predsednik vlade, ki torej še vedno vztraja, da pomenijo napisi "smrt janšizmu" neposredno grožnjo njemu in njegovim podpornikom, in ne, kot zagotavljajo protestniki, poziv h končanju njegove politike. 

"Spoštovani gospod državni tožilec, iz zgodovine zadnjega stoletja je splošno znano, da so javnemu in organiziranemu hujskanju množic z gesli "Juden raus!", "Smrt fašizmu!" in podobnimi sledila pobijanja najprej posameznikov, nato pa celih skupin; vse do stopnjevanja v zločinih proti človeštvu in genocidu," še zapiše Janša, ki protestnikom med drugim očita ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve. Pismo pa zaključi z ugotovitvijo, da nikjer po svetu, kljub množičnim in mestoma nasilnim protestom, "ni bilo mogoče zaslediti nekaj tako skrajnega, kot se dogaja pri nas: organizirane grožnje s smrtjo celotni demokratični politični opciji".  

Janša je pismo, ki ga v tožilskih vrstah dojemajo kot nesprejemljiv pritisk, poslal v vednost tudi predsedniku republike Borutu Pahorju, predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču, predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci, podpredsednikom vlade Aleksandri Pivec, Zdravku Počivalšku in Mateju Toninu, ministrici za pravosodje Lilijani Kozlovič, notranjemu ministru Alešu Hojsu in generalnemu direktorju policije Antonu Travnerju. Pismo je bilo poslano 19. junija. 

Šketa v odgovoru izpostavil neodvisnost in avtonomnost tožilcev

 Tožilstvo deluje učinkovito in zakonito, tožilci pa skladno z ustavo in zakonom, je v odgovoru na Janševo pismo zapisal Drago Šketa. Spomnil je, da so državni tožilci skladno z zakonodajo pri svojem delu samostojni in neodvisni. "To zakonsko določbo spoštujem in državnim tožilcem v posameznih zadevah nikoli ne dajem usmeritev, navodil ali kakorkoli drugače posegam v njihovo odločanje," je poudaril. 

Izpostavil je tudi na rimsko listino o evropskih pravilih in načelih za tožilce, ki poudarja, da morajo biti državni tožilci pri sprejemanju odločitev avtonomni in izvajati svoje dolžnosti brez zunanjih pritiskov oziroma vmešavanja ob upoštevanju načel delitve oblasti in odgovornosti.

Tudi sam pa že več let opaža, da se v javnem diskurzu pojavlja vse več nestrpnosti, sovražnosti in grobosti. "Državni tožilci sicer nismo tisti, ki bi mogli odločilno vplivati na družbeno klimo in ustrezno visoko odgovornost za izbiro besed pri javnem izražanju, saj je kazenska zakonodaja tisto skrajno sredstvo za zavarovanje družbe pred najbolj nevarnimi dejanji," je navedel. Ob tem je izpostavil delovanje delovne skupine glede obravnave problematike kaznivega dejanja.

Janševo pismo so v ponedeljek obravnavali tudi na državnotožilskem svetu, nanj pa se bodo predvidoma javno odzvali prihodnji teden, piše Dnevnik, ki je prvi objavil zgodbo. 

Odziv pravosodne ministrice

Na pravosodnem ministrstvu so za Dnevnik poudarili, da je presoja posameznih ravnanj v domeni organov odkrivanja in pregona, ki so pri svojem delu samostojni in glede tega ne prejemajo in ne sledijo nobenim navodilom. Zato jim je treba dopustiti, da svoje delo opravijo korektno in strokovno. Če pa bi se izkazalo, da ni bilo tako, pa so za to na voljo ustrezni nadzorni mehanizmi. To je danes v izjavi za medije pred sejo vlade poudarila tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič. Na vprašanje, ali pismo predsednika vlade razume kot pritisk na neodvisno vejo oblasti, pa je odvrnila, da je to njegova odločitev in jo kot take ne želi komentirati.

Ob tem je ministrica dodala, da je treba vsakršno nestrpnost in sovražnost obravnavati v okviru kazenskega ali prekrškovnega postopka, ker da je tega preveč. Na vprašanje, ali vidi smrt janšizmu kot grožnjo posamezniku ali kaj drugega, je odgovorila, da je vrhovno sodišče že pojasnilo, kaj je vsebina kaznivega dejanja sovražnega govora. Meni, da vsakršno pozivanje k ubijanju ne glede na to, ali je to janšizem ali katera druga ideologija, "ni primerno, kajti pozivanje k ubijanju pomeni, da lahko ubiješ nekoga, ki je živ, in lahko to tudi privede do nepravilnih posledic".

Da mora tožilstvo svojo nalogo pregona opravljati popolnoma neodvisno od kakršnegakoli političnega pritiska, so poudarili tudi v uradu predsednika republike.

Nekdanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer pa je za Dnevnik dejal, da česa podobnega ni doživel v vsej svoji tožilski karieri, niti v času Jugoslavije. Tovrsten pritisk na generalnega državnega tožilca se mu zdi popolnoma neprimeren in prek meja dopustnega občevanja med državnimi organi.

Fajonova: Janševi grobi posegi v druge veje oblasti nas silijo tudi v ustavno obtožbo
 

Voditeljica SD Tanja Fajon je Janševo pismo ocenila kot zelo neprimerno, drzno in nesprejemljivo dejanje. Ker gre za "grobo poseganje v samo delovanje vej oblasti", to po njenem prepričanju zahteva tudi presojo, ali vložijo ustavno obtožbo. O tem se sicer, kot je pojasnila, še niso pogovarjali z opozicijskimi partnerji. "Je pa gotovo to dovolj zrela zadeva, ki jo imamo Socialni demokrati na mizi," je dodala. Uvedbo postopka o obtožbi predsednika vlade lahko državnemu zboru predlaga najmanj deset poslancev, kar pomeni, da v poslanski skupini SD to lahko storijo tudi sami.

"Očitno je to praksa te vlade in tej praksi moramo reči ne," je dejala. To po njenih navedbah ni prva tovrstna poteza predsednika vlade, ko zelo grobo posega v neodvisno sodstvo, organe pregona ali njihovo strokovno delo. Omenila je spremno pismo zunanjega ministra Anžeta Logarja k poročilu o vladavini prava, ki da je bilo zelo ideološko in po mnenju Fajonove meče slabo luč na državo.

V SD vlado pozivajo, naj odstopi in da priložnost novi vladi, ki bo spet vzbudila zaupanje posebej med državljankami in državljani. Najboljša pot do tega pa bi bile predčasne volitve, je poudarila Fajonova. 

V Levici so se pripravljeni pogovarjati z SD o ustavni obtožbi premierja, tudi v SAB še čakajo konkretne predloge

V Levici so se pripravljeni pogovarjati z SD o vložitvi ustavne obtožbe premierja, je dejal Matej T. Vatovec. Ob tem je bil kritičen do soliranja SD, saj da bi se morali uskladiti in vsebinsko pogovoriti. "V opoziciji smo dogovorjeni, da take velike teme, kar ustavna obtožba predsednika vlade gotovo je, najprej usklajujemo oziroma se o njih pogovarjamo, tako da nas pravzaprav čudi in preseneča, da za takšno veliko zadevo spet izvemo iz medijev," je dejal. 

Tudi v SAB so za možnost ustavne obtožbe izvedeli iz medijev in poudarili, da še ne poznajo konkretnih predlogov. "Pred seboj še nimamo konkretnih predlogov in argumentov stranke SD. Ko bodo znani, bomo sprejeli svojo odločitev," so odgovorili na vprašanje, ali bi se bili pripravljeni pridružiti predlogu SD o ustavni obtožbi. "Smo pa v SAB že večkrat povedali, da je edini način, s katerim lahko Slovenijo rešimo Janševe vlade, konstruktivna nezaupnica. To je edina pot do predčasnih volitev," so še dodali.

V LMŠ možnosti ustavne obtožbe za zdaj ne komentirajo.

Spomnimo

Tožilstvo je v minulih tednih že zavrglo ovadbo zaradi napisa "smrt janšizmu, svoboda narodu",  ki pa je transparentu očitala kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva in ne grožnje. Prav tako niso preganjali poziva posameznika k uboju Janše na marčnih protestih, ker tedaj premier kot oškodovanec takšnih predlogov za pregon ni podal. 

Je pa zato policija sredi junija začela postopek zoper več oseb zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje na transparentih na protivladnih protestih."Policija je v teh primerih neposredno sama ugotovila razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog oškodovanca. O zaznavi je bil seznanjen oškodovanec, ki je predlog za pregon tudi podal," so takrat pojasnili.