Pogovoril se je s predstavniki vladnih inštitucij, občinskih organov in prizadetimi prebivalci ter se seznanil s posledicami potresa in potekom obnove. Izrazil je prepričanje, da se je res težko postaviti v kožo ljudi, ki jih je že drugič v kratkem času prizadel potres, in dodal, da so bili tokratni odzivi na potek dogodkov ustrezni. Poudaril pa je tudi, da je treba pri vsaki nadaljnji potezi upoštevati dejstvo, da gre za potresno območje in da pred- in povolilni čas na noben način ne smeta vplivati na potek obnove.
Po prihodu in ogledu poškodovanih objektov se je Drnovšek odpravil v vas Čezsoča, ki je bila ob tem potresu najhuje poškodovana. Miran Bogataj ga je seznanil z natančnimi podatki o številu vseh poškodovanih objektov. Teh je skupno 1752, od tega 1073 v Bovcu, 497 v Kobaridu, v Cerknem in Idriji po 34 in 113 v Tolminu. Okoljski minister Janez Kopač je predsednika seznanil s potekom obnove in poudaril, da je bil tokratni potres po pospeških oziroma vplivih na zgradbe na mikrolokaciji bistveno močnejši od tistih iz leta 1976 in 1998.
Kopač je povedal še, da se je sanacija začela že devet dni po potresu, kar je zelo hitro. Glede nadaljnjega poteka obnove je povedal, da bo vlada na vsaki naslednji dopisni seji sprejela nov delovni program popotresne obnove. Tako bo septembra, ko bo sprejet celovit program popotresne obnove, v teku sanacije že kar nekaj najbolj kritičnih objektov. Kopač je še povedal, da računajo na to, da bodo prvi ljudje v novih objektih že letos, sanacija pa naj bi bila zaključena do konca leta 2006.
Podžupan občine Bovec Robert Trampuž je predsedniku povedal, da je treba pozornost posvetiti tudi ljudem v stiski in ne le poškodovanim objektom, saj se veliko ljudi sooča z vprašanjem kako naprej. Obisk predsednika je Trampuž izkoristil tudi za predajo več kot 400 podpisanih pobud, ki jih je zbrala neformalna anonimna skupina. Gre za zahteve po odgovorih na določena vprašanja, povezana z domnevno neustrezno obnovo po potresu leta 1998.
Kobariški župan Pavel Gregorčič je predstavil razmere na kobariškem koncu, ki tokrat ni bil tako hudo poškodovan, vseeno pa je za rušenje predvidenih 33 objektov. Opozoril je na to, da bi bil čas za začetek preventivne sanacije nekaterih dotrajanih objektov.
Drnovšek: Napake je treba odkriti in se iz njih učiti
Nekateri so menili, da je predsednik države Posočje obiskal prepozno. Kot je dejal dr. Drnovšek, je obisk načrtoval tako, da bo v času obiska že moč videti, kaj se dogaja, kakšne so reakcije občinskih mož in drugih. Sicer pa je Drnovšek na podlagi ogleda in vsega slišanega izrazil podporo vsem prebivalcem Posočja. Povedal je, da se zaveda, da je že drugi potres v tako kratkem času močno vplival na psiho ljudi, ter dodal, da je tokratni pristop popotresne obnove še toliko bolj zahteven, saj mora biti kompleksen in celovit.
Izrazil je tudi prepričanje, da se je vlada dovolj odločno lotila popotresne obnove, zvezi s pomisleki glede pravilnosti obnove pa je povedal, da ima narava svojo moč in da je težko predvideti, kaj se bo zgodilo. Dodal je, da je treba v primeru, da je po letu 1998 res prišlo do napak, slednje odkriti in se iz njih nekaj naučiti, ne pa jih skušati prikriti. Kot zelo pomembno je označil delo družin in dejstvo, da teče življenje dalje, v Bovcu pa je kar precej turistov.
2,616 milijarde tolarjev škode
Kot je znano, je Posočje po dobrih šestih letih 12. julija vnovič prizadel močan potres, katerega magnituda je bila 4,9 po Rihterjevi lestvici, njegova intenziteta (učinek) v širšem nadžariščnem območju pa šeste stopnje po evropski potresni lestvici. Omenjeni potres je povzročil za 2,616 milijarde tolarjev neposredne škode. Stroški popotresne obnove naj bi sicer predvidoma znašali dobre tri milijarde tolarjev.
Vlada je že devet dni po potresu v parlamentarno proceduro posredovala novelo zakona o popotresni obnovi Posočja, ki je bil prvotno sprejet za odpravo posledic velikonočnega potresa leta 1998. Novela zakona o popotresni obnovi objektov in spodbujanju razvoja v Posočju naj bi bila temelj za čim hitrejšo in čim učinkovitejšo sanacijo območja, prizadetega zaradi potresa. Zakonska novela oškodovancem, ki jim je potres poškodoval objekte že leta 1998, prinaša celotno kritje obnove posledic s strani države, ostali pa bodo deležni državne pomoči v skladu z že veljavnim zakonom za odpravo posledic naravnih nesreč.
V ponedeljek pa je vlada na dopisni seji sprejela prvi delni program popotresne obnove Posočja, pri čemer je bil potrjen predlagani sklep ministrstva za okolje, prostor in energijo o prvih desetih novogradnjah, ki bodo skladno z novelo zakona o popotresni obnovi objektov in razvoja v Posočju v celoti deležne državne pomoči.
