'Gre za poskus čiščenja ugleda te vlade v Bruslju'

Dopis Stalnega predstavništva RS v Bruslju Svetu Evrope, v katerem so se odzvali na majski zapis premierja Janeza Janše o Vojni z mediji, je puhlo, prazno čiščenje oziroma poskus čiščenja ugleda te vlade v Bruslju, pravi medijski strokovnjak, dr. Marko Milosavljević. 

Sicer pa Milosavljević pojasnjuje, da je dopis sporen z več vidikov. Najprej pojasni, da Stalno predstavništvo RS v Bruslju piše, da je Janša želel s provokativnim zapisom spodbuditi zainteresirano javnost k razpravi o medijih v Sloveniji. A ta trditev v praksi ne drži, saj se vsi še dobro spomnimo, kako je kulturno ministrstvo želelo štiri novele medijskih zakonov sprejeti po hitrem postopku, zainteresirani javnosti pa je dalo na voljo za razpravo le pet dni časa. "Tega demokratična država ne stori, ampak omogoči ustrezen rok, ne le pet dni," pravi Milosavljević in izpostavi, da si je Stalno predstavništvo v Bruslju za odgovor Svetu Evrope na Janšev zapis vzelo tri mesece časa, in vsaj toliko časa bi vlada morala dati tudi zainteresirani javnosti za razpravo o medijskem zakonu. 

Druga stvar v dopisu, ki se Milosavljeviću zdi sporna, pa je zapis, da je svobodna tržna konkurenca na področju medijskega podjetništva najpomembnejši vidik družbe. S tem se Milosavljević namreč ne strinja. Po njegovih besedah je spoštovanje ljudi in njihovih pravic pred spoštovanjem gospodarskih družb. To je šele naslednja stvar, ko so ljudem dovoljeni svobodno bivanje in človekove pravice, meni. In če vsebino pogledamo na primeru Slovenije, vidimo, da so zakoni dokaz, da vlada ne spoštuje gospodarskih akterjev. "Zakoni so pisani tako, da omejujejo podjetništvo, gospodarske subjekte. Posegajo na področja, ki so nepotrebna, in omejujejo področja, ki jih EU ne omejuje," pojasnjuje. Vlada po njegovem ne spodbuja medijskega področja, ampak bo tistim, ki še vztrajajo, le še otežila njihovo delovanje, je prepričan.

Milosavljević dodaja tudi, da ne drži povsem, da premier ni grozil in da ima enako svobodo govora kot navadni državljani. "Glede postopkov pred ESČP  gre to običajno v prid svobodi izražanja. Toda za presojo svobode izražanja je ključna pozicija, kdo je v prevladujočem (predsednik vlade in drugi nosilci politične moči) in podrejenem (mediji in ostali državljani) položaju. Pri tem novinarji uživajo široko polje presoje (''Margin of appreciation ''), bistveno širše kot politiki, kot vlada gotovo dobro ve, saj je na to bila opozorjena iz Bruslja," pojasnjuje.

Na koncu pa, pravi Milosavljević, je zapis bolj namenjen slovenski kot mednarodni javnosti, saj je v Ljubljani veliko tujih veleposlaništev, ki spremljajo razmere v naši državi in poznajo delovanje naše vlade.