Odgovor Svetu Evrope: 'Izvzeto iz konteksta, levičarji in napadi'

Potem ko je premier Janez Janša maja letos na vladnih spletnih straneh objavil dopis z naslovom Vojna z mediji in je njegovo 'izražanje svobode govora' pristalo na spletnih straneh Sveta Evrope, so se zdaj na celotno situacijo odzvali tudi na Stalnem predstavništvu RS v Strasbourgu.

Kot so zapisali v uvodu, je svoboda izražanja in javnega nastopanja pravica, ki pripada tudi vladi in njenemu predsedniku, in se ne konča z retoriko. Evropsko sodišče za človekove pravice je v svoji sodni praksi zavzelo stališče, da svoboda izražanja ni omejena na zgolj nekritično izražanje misli, govora in idej, ampak lahko vključuje tudi informacije, podane v obliki negativnih kritik in ne zgolj idej, ki so lepo sprejete ali obravnavane kot nežaljive ali nezaupljive, pa tudi take, ki užalijo, šokirajo ali zmotijo, dodajajo.

Da bi razumeli vsebino premierjevih besed, je treba prebrati celoten zapis, ne le nekaj izbranih citatov, ki so bili izvzeti iz konteksta, pojasnjujejo na Stalnem predstavništvu RS in dodajajo, da je za razumevanje konteksta treba najprej razumeti specifiko slovenskega medijskega prostora. Kot dodajajo, so slovenski mediji močno nagnjeni proti levi politični opciji, veliko število pa celo k skrajno levi struji.

To je podrobneje opisano tudi v premierjevih zapisih, v katerih so izpostavljena vprašanja, kot so medijski monopoli in svoboda interneta, ter druga popolnoma legitimna vprašanja, ki zadevajo Slovenijo in preostali svet, ter pozivajo k razpravi o svobodi medijev. Premier Janša poziva k razpravi o teh vprašanjih, in čeprav so predstavljena na provokativen način, ne morejo predstavljati grožnje ali celo zaničevanja v demokratični družbi. Nasprotno, to lahko pomeni le, da v Sloveniji obstaja interes in volja, da v razpravo o prihodnji ureditvi medijev na demokratičen način vključijo vse zainteresirane strani. 

"Kot boste opazili, če boste besedilo prebrali v celoti, njegova rešitev rešitve problema presenetljivega pomanjkanja pluralnosti in jasno izražene politične pristranskosti v slovenskih medijih ni s finančnim ali ekonomskim napadom medijev. Sporočilo njegovega diskurza je, da gre v resnici za svobodno tržno konkurenco na področju medijskega podjetništva, ki je pomembnejša od katerega koli drugega vidika družbe. Pravzaprav tako pomembna, da je predpogoj za demokratično družbeno ureditev in svobodno družbo na splošno," pojasnjujejo in dodajajo,  da negativne kritike posameznega novinarja, založnika ali voditelja televizijskih programov s strani predsednika vlade ne pomenijo avtomatično napada ali posega v neodvisnost medijev. 

V dopisu Stalno predstavništvo RS nato še večkrat poudari svobodo govora in izražanja, ki velja za vse, ne le za medije, ampak tudi posameznike, med katere spada tudi predsednik vlade Janša. Ne nazadnje, dodajajo, je Indeks svetovne svobode tiska, ki ga vsako leto objavi mednarodna nevladna organizacija Novinarji brez meja, Slovenijo uvrstil na 32. mesto, kar je za dve mesti bolje kot v letu 2019 in enako kot v letu 2018. To ga uvršča v krog držav, v katerih je stanje medijske svobode ocenjeno kot dobro. Dejstvo, da so podatke za ustvarjanje indeksa pridobili pred začetkom dela Janševe vlade, pa avtorjem pisma ni še jasno. 

Na koncu dopisa pa vključijo tudi celoten Janšev zapis, ki je maja razburil tako slovenski kot tudi mednarodni medijski prostor. 

Spomnimo.

Janez Janša je 11. maja letos v zapisu z naslovom Vojna z mediji napadel slovenske novinarje. V zapisu med drugim navaja, da so mediji poklicna skupina, ki se je "najprej oklicala za sedmo silo, nato za četrto (neizvoljeno) vejo oblasti, na koncu pa kar za moralnega razsodnika nad politično korektnostjo, danes vse težje prepoznavamo kot nekaj dobrega, saj v resnici niso več ne eno ne drugo ne tretje". 

Na Janšev zapis so se odzvali v Društvu novinarjev Slovenije, kjer so obsodili takšno "nadgradnjo sistematičnih in vedno bolj namernih napadov na medije in novinarje".