Evropska unija ni idealna združba, je pa edina zanesljiva izbira, ki jo ponuja Evropa, meni predsednik Milan Kučan. Kako pa vi ocenjujete sklepe Evropske komisije?
Dobili smo potrjeno, da smo sprejeti v EU. Opravili smo sprejemne izpite. Vse politične stvari in večinoma vse ekonomske stvari so v redu, zato se zdaj pripravljamo na to, da bomo živeli v Evropski uniji. Vse seveda ne bo gladko in srečno, svoja stališča bomo morali braniti, zato da bomo uspešni.
Do polnopravnega članstva bo potrebno rešiti še kar nekaj vprašanj. Če se omejimo le na pripombe Evropske komisije, ki zadevajo zunanjo politiko, ostaja problem meje s Hrvaško. Bo zdaj kaj lažje?
Mislim, da že zdaj ni zelo težko. Imamo sporazum s Hrvaško le, da je v tem trenutku zamrznjen. Zdaj imamo neke začasne rešitve, ki se bodo, kot upam, nekaj časa obdržale. Situacija ni napeta in sicer res ni idealna, vendar je kar dobra. Druge države imajo podobne probleme. Estonija ima dolgo mejo z Rusijo. Ljudje večinoma ne vedo, da imajo podoben problem. Sporazum so že parafirali, niso pa ga podpisali ali ratificirali. Zato gre za splošen pojav, ki pa ni zelo težaven.
Meja s Hrvaško bo potem tudi meja schengenska sporazuma. Kaj če do takrat ne bo povsem določena? Bo Evropska unija pospešila zadeve?
Seveda bodo te okoliščine vplivale na pozitivno razpoloženje na obeh straneh. Trudili se bomo, da bi hrvaški strani poskusili prikazati naše odnose kot odnose, ki jih loči le nekaj let razlike v procesih. Tudi oni pridejo za nami in tisto, kar je danes zunanja meja EU bo jutri njihova zunanja meja. Zato mislim, da ne bi smelo biti problemov. Sicer pa mislim, da je mogoče tudi začasno sprejeti nek sporazum, ki bo veljal zato, da ne bo problemov.
Kaj pa maloobmejni sporazumom? Bo še potreben?
SOPS je dediščina, ki jo Slovenija prinaša v EU. S tem bo tako, kot je s sedanjim Videmskim sporazumom med Slovenijo in Italijo. Ta funkcionira ne glede na to, da je Italija članica EU.
Poročilo opozarja tudi na spor zaradi krške nuklearke.
To ni spor, ampak je sporazum, ki čaka na to, da ga Ustavno sodišče do konca pregleda in ugotovi, da z njim ni nič narobe. Upam, da bo tako, in potem bo stvar končana. Upam, da do konca leta.
Evropska komisija se je dotaknila tudi nasledstvenih pogajanj in vprašanja varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke?
To vprašanje je seveda multilateralno vprašanje, ki sodi v Basel in v banko za mednarodne poravnave. Še naprej se udeležujemo teh procesov. Ravno zdaj pišem pismo, v katerem predlagam nov krog pogovorov. Sicer obstajajo tudi ideje o tem, da bi nekatere probleme vsaj deloma rešili v okviru Sveta Evrope. Še naprej bomo iskali rešitve, ki bodo sprejemljive tudi za druge. V tem trenutku je problem v tem, da Hrvaška še ni ratificirali sukcesijskega sporazuma, ki smo ga podpisali na Dunaju in je edina država, ki tega še ni storila.
Utegne to vplivati na sprejemanje v EU?
Mislim, da to nima nobene zveze.
In še vključevanje v Nato. Po besedah Američanov ostajamo med glavnimi kandidatkami?
Današnji dan je dober za Slovenijo. Dobili smo nekaj komplimentov s strani EU in s strani ZDA oziroma Nata. S tem se dejansko približujemo popolni umestitvi Slovenije v družbo najbolj razvitih in tudi najbolj varnih in uspešnih držav tega sveta. Mislim, da je današnji sestanek s predstavniki ZDA pozitiven. Seveda smo slišali tudi nekaj bodic, ki jih bomo skušali nekoliko obrusiti.
Lahko pa se tudi zgodi, da bomo imeli sočasno dva referenduma za vstop v EU in Nato?
Dva referenduma bi res lahko imeli. Glede referenduma za Nato je tako, da je vlada že povedala, da se ga ne boji in da ga lahko organiziramo, vendar ni obvezen. Podobno je tudi z EU. Lahko bi, če bi se določeni datumi pokrili, imeli referenduma tudi istočasno. Vendar to ni nujno. Mislimo, da je potrebno pri najvažnejših strateških odločitvah za Slovenijo, vprašati najširši krog prizadetih. Zato je najbrž prav, da referenduma sta.
