Aljažev stolp se prihodnji teden vrača na vrh Triglava

Vodja projekta Aljažev stolp - Ohranimo naš simbol, Martin Kavčič, ki je opisal izvedena dela, je poudaril, da to ni zaključeno dejanje, ampak le prvi korak k celoviti prenovi. Poseg po njegovih besedah ni le kaprica posameznikov ali skupine strokovnjakov, temveč gre za kontinuiteto dogajanja.

Kavčič o spremembah na Aljaževem stolpu

"Vrh se je tekom let, zaradi vremenskih vplivov in velikega števila obiskovalcev, spreminjal. Grušč se je odmikal in dogajalo se je spodkopavanje stolpa. Najprej so ga podlagali s kamenjem, nato so ga poskusili utrditi z betoniranjem, s čimer je nastal ta betonski podstavek," je pojasnil Kavčič. Zdaj so mu pripravili temelj, ki mu bo zagotovil trdnost, gre pa za testni princip, ki se bo lahko izvajal tudi v prihodnje.

Razložil je še zgodovino oken na stolpu: "Prvotno sta bila na stolpu izvedena dva niza okenskih odprtih, leta 1967 pa je bil s posegom en niz zaprt in dodal nov niz, ravno tam, kjer je obremenjenost največja. To smo vrnili v prvotno stanje, okna pa bodo tudi zastekljena."

Spreminjanje barve skozi zgodovino

O barvi stolpa je povedal, da se je skozi čas čas spreminjala. "1896 so se v Avstro-Ogrski izvajale dodatne meritve, zato so geodetski merilci prosili Aljaža, če ga lahko pobarvajo, da bo bolj viden. Dogovorili so se za temno streho in bel obod. Ta princip je bil vedno prisoten," je povedal Kavčič in dodal, da je bil pozneje stolp podvržen barvanju v "malarski vojni" med planinci iz Kraljevine Italije in Kraljevine SHS, po drugi svetovni vojni pa je bil, iz političnih razlogov, nekaj časa prebarvan v rdečo. Leta 1984 so ga za potrebe snemanja dokumentarca skušali pobarvati v prvotne barve.

Zastavica bo ostala takšna, kot je. Taka je od leta 1984, vmes pa se je pogosto spreminjala. Po drugi svetovni vojni jo je nadomestila tudi zvezda.

Sprememba je doletela tudi pritrditvene jeklenice, ki bodo ostale pritrjene na zgornji obroč. Znova bodo štiri, kot so bile prvotno, čeprav so jih vmes nadomestili le s tremi. Zgornji obroč so v ta namen ojačali.

Strelovod bo znova vzpostavljen, saj je bil večkrat poškodovan in ne vedno redno obnovljen. "S tem računamo, da bodo poškodbe zaradi strele bistveno zmanjšane," je sklenil Kavčič.

Lemajič: Menimo, da so prvi stolp prebarvali Slovenci

Dodatne zanimivosti je razkril Gorazd Lemajič iz Narodnega muzeja Slovenije. Povedal je, da so želeli stolp v dolino prenesti v enem kosu, zato niso odstranili niti zastavice. 

Po prihodu na Jesenice v podjetje Kov so najprej z infrardečo tehniko na neinvaziven način določili materialno sestavo. Za nadaljnje preiskave je bilo odvzetih nekaj vzorcev na specifičnih mestih, za katere so upali, da jim bodo dali določene odgovore v zvezi z zgodovino barvanja.

Stare nanose so odstranili s peskanjem. Pod napisom Aljažev stolp so našli odtis starega in čisto prvega napisa, kjer je nekaj črk izgubljenih. "Tudi Planinski vestnik je poročal, da je bil stolp poškodovan," je povedal Lemajič in dodal, "tega odkritja smo bili zelo veseli, ker nas poveže s samimi začetki stolpa. Ta napis bomo ohranili, zaščitili ga bomo, prek njega pa bo šel novi napis."

Na tem delu so vzeli vzorce barv, saj so želeli odgovoriti na večno vprašanje, kdo je v "malarski vojni" po prvi svetovni vojni prvi prebarval stolp. Iz analiz so potegnili sklep, da so Slovenci prvi prebarvali stolp v našo trobojnico, Italijani, ki so si ga tudi lastili, pa so ga potem prebarvali na svoje.

"Aljaž je zapisal, da so uporabili zelo močno pocinkano kovino. Kako močno je pocinkan, je pokazala analiza," je dejal Lemajič in dodal, da je analiza pokazala še, da je streha, ki je bila zamenjana po drugi svetovni vojni, kar sedemkrat manj pocinkana. 

Eržen polaga na dušo: Aljaževo sporočilo prenesimo v vsakdanje življenje

Direktor Kov, d. o. o., Vojo Jovičić, je povedal, da je od njih šlo že ogromno izdelkov po svetu, je pa Aljažev stolp njihov največji ponos.

Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, se je zahvalil sodelujočim na operativnem delu projekta in medijem za širjenje zavesti o pomenu Aljaževega stolpa in njegovega sporočila.

Dodal je, da celo za kakšen dan prehitevajo plan in da bo fizična obnova predvidoma končana do konca tedna. "S transportom delo še ne bo končano. Stolp bo treba vzdrževati in opravljati monitoring. Ne glede na to, da je iz kovinske konstrukcije, je to arhitektura, ki je izpostavljena vremenskim nevšečnostim, udarom strel in tudi vse večjemu števila ljudi na vrhu Triglava," je opozoril Hudolin.

"Vsi ti posegi se bodo v nadaljevanju dogajali na vrhu Triglava. Ob normalnih okoliščinah se stolp ne bo pogosto vračal v dolino. Verjamem, da ga kar nekaj časa ne bo več dol z vrha," je strnil Hudolin.

Miro Eržen, podpredsednik Planinske zveze Slovenije, je izrazil veliko zadovoljstvo, da hkrati z obnovo dobivamo tudi že dolgo obljubljenega upravljavca stolpa. 

"Stolp brez še lepšega odnosa, kot smo ga imeli, ne bo mogel biti večno na vrhu Triglava. S primernim vedenjem pa bomo njegov obstoj podaljšali. Zato se bomo aktivno vključili v akcije ozaveščanja," je povedal Eržen.

"Bi si pa včasih želeli, da bi Slovenci bolje razumeli duh njegovega dejanja in sporočila, ne pa da ga gledamo kot objekt. Več bomo naredili za stolp, če bomo sporočilo Aljaža prenesli v vsakdanje življenje," je dodal Eržen.